Slovenija ima visoko stopnjo energetske intenzivnosti, njeno zmanjševanje pa se je v zadnjih letih ustavilo. S tem se Slovenija oddaljuje od povprečja EU-27. To predstavlja odmik od zastavljenih ciljev.
Kazalec prikazuje skupno energetsko intenzivnost (Total Energy Intensity TEI), ki je izračunana kot količnik skupne rabe energije in bruto domačega proizvoda za posamezno koledarsko leto. Poraba energije na enoto BDP je eden ključnih kazalcev trajnostnega razvoja, ki v časovni dinamiki kaže uspešnost razhajanja rasti porabe energije od gospodarske rasti. Kazalec se zmanjšuje, če je rast BDP-ja večja od rasti rabe energije, pritiski na okolje pa se zmanjšujejo, če se raba energije zmanjšuje.
Energetska intenzivnost se manjša z izboljševanjem energetske učinkovitosti (SURS, 2009). Omogoča nam ovrednotiti porabo energije gospodarstva in njegovo energetsko učinkovitost. Izraža se v toe/mio EUR 2005 (porabljeno energijo merimo v tonah naftnih ekvivalentov, bruto domači proizvod države pa zaradi direktne primerljivosti z državami EU pretvorimo v stalne cene (v EUR) leta 2005).
Skupna raba energije je celotna raba energije v različnih oblikah: trdna, tekoča in plinasta goriva, jedrska energija, obnovljivi viri energije ter izvoz oziroma uvoz električne energije (neto uvoz električne energije).
CEU-IJS, SURS, EUROSTAT, 2013
1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Oskrba z energijo (TPES) | ktoe | 6060 | 6362 | 6572 | 6405 | 6347 | 6491 | 6665 | 6730 | 6823 | 7030 |
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005 | mio EUR | 19443 | 20152 | 21151 | 21895 | 23061 | 24044 | 24751 | 25698 | 26451 | 27616 |
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija | toe/mio EUR 2005 | 312 | 316 | 311 | 293 | 275 | 270 | 269 | 262 | 258 | 255 |
Skupna energetska intenzivnost – EU-27 | toe/mio EUR 2005 | 191 | 194 | 186 | 182 | 176 | 171 | 171 | 169 | 170 | 168 |
Oskrba z energijo (TPES) | Indeks (1995 = 100) | 100 | 105 | 108 | 106 | 105 | 107 | 110 | 111 | 113 | 116 |
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005 | Indeks (1995 = 100) | 100 | 104 | 109 | 113 | 119 | 124 | 127 | 132 | 136 | 142 |
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija | Indeks (1995 = 100) | 100 | 101 | 100 | 94 | 88 | 87 | 86 | 84 | 83 | 82 |
Skupna energetska intenzivnost EU-27 | Indeks (1995 = 100) | 100 | 102 | 98 | 96 | 92 | 90 | 90 | 88 | 89 | 88 |
2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | ||||
Oskrba z energijo (TPES) | ktoe | 7207 | 7225 | 7233 | 7650 | 7016 | 7122 | 7236 | 6988 | ||
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005 | mio EUR | 28722 | 30402 | 32518 | 33619 | 30948 | 31338 | 31560 | 30757 | ||
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija | toe/mio EUR 2005 | 251 | 238 | 222 | 228 | 227 | 227 | 229 | 227 | ||
Skupna energetska intenzivnost – EU-27 | toe/mio EUR 2005 | 165 | 159 | 153 | 152 | 150 | 152 | 144 | |||
Oskrba z energijo (TPES) | Indeks (1995 = 100) | 119 | 119 | 119 | 126 | 116 | 118 | 119 | 115 | ||
BDP stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005 | Indeks (1995 = 100) | 148 | 156 | 167 | 173 | 159 | 161 | 162 | 158 | ||
Skupna energetska intenzivnost (TEI) - Slovenija | Indeks (1995 = 100) | 80 | 76 | 71 | 73 | 73 | 73 | 74 | 73 | ||
Skupna energetska intenzivnost EU-27 | Indeks (1995 = 100) | 86 | 84 | 80 | 80 | 79 | 80 | 76 |
IJS-CEU, EUROSTAT, 2013
EU-27 | EU-15 | EU-10 | ||
---|---|---|---|---|
Skupna energetska intenzivnost (TEI) 2011 | toe/PPS | 134 | 129 | 170 |
IJS-CEU, EUROSTAT, 2013
EU-27 | EU-15 | EU-10 | ||
---|---|---|---|---|
Sprememba TEI 2000-2011 (%) | % | -16 | -15 | -26 |
TEI 2000 | toe/mio EUR 2005 | 171 | 154 | 426 |
TEI 2011 | toe/mio EUR 2005 | 144 | 130 | 317 |
Raba energije je največji vir pritiskov na okolje, po drugi strani pa je energija nujno potrebna za obstoj in razvoj človeštva. Zmanjšanje rabe energije je možno doseči z zmanjšanjem aktivnosti za katere je potrebna energija (znižanje števila potniških kilometrov, zmanjšanje potreb po ogrevanju, itd.) ali z izboljšanjem učinkovitosti rabe energije.
Leta 2012 je Slovenija za BDP v višini milijona EUR 2005 potrebovala 227 toe primarne energije, kar je 0,9 % manj kot leto prej. Povečanje intenzivnosti oskrbe z energijo je bilo v obdobju od leta 1997 opaženo samo trikrat, leta 2008 (+2,3 %) ter v letih 2010 in 2011 (0,2 % in 0,9 %).
Največje zmanjševanje je bilo prisotno v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja, po letu 2000 pa se je dinamika zmanjševanja umirila. Občutnejše zmanjševanje intenzivnosti je bilo spet zabeleženo v letih 2006 in 2007, v času gospodarske krize (2008-2012) pa ni izrazitega trenda. Zabeležena je bila povprečna letna rast 0,1 %. Zaustavitev zmanjšanja intenzivnosti predstavlja odmik od željenega trenda - cilja. Na gibanje intenzivnosti oskrbe z energijo vpliva gibanje intenzivnosti rabe končne energije (glej kazalec EN 15 Intenzivnost rabe končne energije) ter gibanje učinkovitosti pretvorbe energije v električno energijo in daljinsko toploto in izgub pri njunem prenosu (glej kazalca EN26 Izgube v pretvorbi in prenosu ter EN13 Učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote).
EU-27 je leta 2011 za BDP v višini milijona EUR 2005 potrebovala 144 toe primarne energije, kar je 5,1 % manj kot leto prej. V Sloveniji smo torej enak proizvod ustvarili s približno 60 %[1] večjo porabo energije kot v povprečju držav EU-27. V obdobju 1995-2011 se je v EU-27 intenzivnost v povprečju zmanjševala po 1,7 % letno, v letih 2005-2011 pa s stopnjo 2,2 %. V Slovenji se je v obdobju 1995-2011 zniževala s stopnjo 1,9, v obdobju 2005-2011 pa 1,6 %.
Intenzivnost slovenskega gospodarstva se je v obdobju 1995-2011 približala evropskemu (EU-27), vendar samo za 4 odstotne točke. Po letu 2007 se intenzivnost slovenskega gospodarstva oddaljuje od intenzivnosti EU-27.
Primerjava intenzivnosti izračunanih iz BDP v enotah standardne kupne moči pokaže, da je bila intenzivnost slovenskega gospodarstva leta 2011 za 26 % višja od EU-27. Velike razlike obstajajo tudi med državami članicami. Energetsko najmanj intenzivna država Irska porabi 1,89 krat manj energije za enak BDP v enotah standardne kupne moči kot energetsko najbolj intenzivna Estonija. Slovenija sodi med energetsko bolj potratne države.
Visoko energetsko intenzivnost Slovenije lahko pripišemo razmeroma nizkemu BDP na prebivalca glede na povprečje EU, visokemu deležu industrije v BDP in vplivu tranzitnega prometa. Slovenija je po rabi energije na prebivalca blizu povprečja EU-27 (v letu 2011 je bila raba v Sloveniji višja za 5 %). Podobno rabo ima na primer Danska, ki pa ima bistveno višji BDP v enotah standardne kupne moči na prebivalca od Slovenije in zato nižjo energetsko intenzivnost.
[1] Za primerjavo energetske intenzivnosti EU-27 in Slovenije je bila tudi za Slovenijo uporabljena intenzivnost izračunana iz podatkov EUROSTAT, ki se z 230 toe/mioEUR2005 rahlo razlikuje od intenzivnosti izračunane na podlagi podatkov SURS (229 toe/mio EUR2005)
Podatki za Slovenijo in druge države
Cilji so povzeti po: Strategiji razvoja Slovenije iz leta 2005 (http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/projekti/02_StrategijarazvojaSlovenije.pdf) , Resoluciji o nacionalnem energetskem programu iz leta 2004 (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200457&stevilka=2669), Direktivi o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah (2006/32/ES) (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32006L0032:SL:NOT) in Direktivi o energetski učinkovitosti (http://ec.europa.eu/energy/efficiency/eed/reporting_en.htm).
Izvorna baza podatkov:
Oskrba z energijo: 1995-1999 IJS (glej EN16 - Skupna raba energije po gorivih), po letu 2000 SURS (SI-STAT > Energetska bilanca).
Podatki za EU in za Slovenijo za primerjavo z EU: EUROSTAT (100900 Gross inland consumption > All products).
BDP: 1995-2011 Stalne cene preteklega leta, referenčno leto 2005, Preračun IJS-CEU iz BDP v tekočih cenah za 2005 in letnih stopenj rasti.
Podatki za EU in za Slovenijo za primerjavo z EU: EUROSTAT (GDP and main components - volumes > Gross domestic product at market prices > Millions of euro, chain-linked volumes, reference year 2005 (at 2005 exchange rates)).
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS oziroma Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: 5.12.2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Razlika v metodologiji SURS-a in EUROSTAT-a je prisotna pri podatkih za energetsko bilanco, saj ustanovi uporabljata različne podatke za kurilne vrednosti posameznih goriv, ki so potrebni za preračun porabe goriv v snovnih enotah (t, Sm3) v porabo goriv v energijskih enotah (toe). SURS uporablja nacionalne podatke o kurilnostih, EUROSTAT pa privzete vrednosti, ki so enake za celotno EU-25.
Metodologija obdelave podatkov: Kazalec je izračunan kot količnik Oskrbe z energijo (postavka v energetski bilanci SURS) oziroma skupne rabe energije in BDP, v stalnih cenah 2005. Časovna vrsta za bruto domači proizvod je v stalnih cenah preteklega leta z referenčnim letom 2005, da se izognemo vplivu inflacije. Za primerjavo med državami je uporabljen bruto domači proizvod v enotah standardne kupne moči (Purchasing Power Standards - PPS). BDP-ji v enotah standardne kupne moči odražajo le razlike v obsegu (količini in kakovosti), saj je izničen vpliv valut in ravni cen in so zato med državami primerljivi.
Oskrba z energijo (skupna raba energije) je definirana kot celotna raba energije v državi in je v energetski bilanci izračunana kot:
DOMAČA PROIZVODNJA + UVOZ - IZVOZ + ZALOGE + MEDNARODNA POMORSKA SKLADIŠČA.
Povprečne letne rasti so izračunane po formuli [(zadnje leto/zadnje bazno leto)(1/število let)-1]*100.
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-25 vključuje države članice EU brez Bolgarije in Romunije. EU-15 zajema stare članice EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija). EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena ustanova (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kakovostnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju. Leto 1995 je bilo izbrano za začetno leto zaradi primerljivosti s podatki za EU-27.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Energetska intenzivnost, izračunana z uporabo BDP v stalnih cenah, je primerna za analizo časovnih sprememb energetske intenzivnosti, medtem ko je za primerjavo med državami mnogo bolj primerna energetska intenzivnost, izračunana z uporabo BDP v PPS. PPS so pretvorniki, ki podatke o BDP pretvorijo na enotno valuto in izenačijo kupno moč različnih držav.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura