KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Povprečna starost voznega parka osebnih avtomobilov v Sloveniji se neprestano viša; v zadnjih tridesetih letih se je povečala za slaba štiri leta - s 6,8 let v letu 1992 na 10,6 let v letu 2021. V starostni sestavi osebnih avtomobilov zadnjih dvajset let stalno povečuje delež vozil, starejših od 12 let, in sicer vsako desetletje za okoli 50 %. V istem obdobju hkrati stalno upada delež osebnih avtomobilov, starih manj kot tri leta in sicer vsako desetletje za okoli 30 %. Tudi med ostalimi vrstami motornih vozil je v zadnjih dvajsetih letih (med leti 2001 in 2021) narastel delež vozil, starejših od 12 let, mlajših od 3 leta pa upadel. Obstajajo nihanja, ki so časovno povezana z recesijo leta 2008 in epidemijo COVID-19 v letih 2019 in 2020. Intenzivno staranje vozil pomeni, da se v Sloveniji nove tehnologije uvajajo počasneje in da je vozni park večinoma okolju manj prijazen. Podobno kot v Sloveniji, se je tudi v evropskih državah povprečna starost osebnih avtomobilov od leta 2000 višala, in sicer s 6,8 let (leta 2000) na 7,4 let v letu 2014. Ker se vozniki v EU kasneje odločajo za menjavo starejšega in nakup novega osebnega avtomobila, se slednje odraža tudi v povprečni starosti voznega parka. Podobne trende v EU zaznavamo tudi pri  povečevanju povprečne starosti ostalih vozil (lahkih gospodarskih vozil, težjih tovornih vozil, dvokolesnikov in avtobusov).


Kazalec prikazuje povprečno starost registriranih osebnih avtomobilov za obdobje od 1992 do 2021 ter njihovo starostno sestavo (delež registriranih osebnih avtomobilov za posamezno starostno obdobje) za obdobje od 1992 do 2021 v Sloveniji. Kazalec prikazuje tudi starostno sestavo (delež registriranih vozil za posamezno starostno obdobje) tovornih motornih vozil, avtobusov ter koles z motorjem in motornih koles za obdobje 1992 do 2021 v Sloveniji. Za evropske države je prikazan delež osebnih avtomobilov po starostnih obdobjih za izbrane države EU-27 v letu 2012. za države EU-28 v letu 2016 ter za države EU-27 v letu 2020.

Okoljski in varnostni standardi vozil se nenehno izboljšujejo, zato novejša vozila v povprečju manj onesnažujejo okolje, so manj hrupna, porabijo manj goriva in so bolj varna. Kazalec povprečne starosti osebnih avtomobilov ter starostne sestave osebnih avtomobilov in ostalih vozil tako posredno izraža njihovo okoljsko učinkovitost.


Grafi

Slika PR12-1: Povprečna starost osebnih avtomobilov, Slovenija, 1992-2021
Viri:

Ministrstvo za notranje zadeve, Evidenca registriranih vozil – zbirka podatkov, 2006; Statistični urad RS, Povprečna starost osebnih avtomobilov, 2022

Prikaži podatke
Slovenija [Starost vozil (leta)]
1992 6,80
1993 6,90
1994 6,80
1995 6,80
1996 6,80
1997 6,90
1998 7
1999 6,90
2000 6,90
2001* 6,90
2002 7,10
2003 7,30
2004 7,40
2005 7,50
2006 7,60
2007 7,70
2008 7,80
2009 8
2010 8,20
2011 8,40
2012 8,70
2013 9,10
2014 9,40
2015 9,70
2016 9,90
2017 10
2018 10,10
2019 10,20
2020 10,40
2021 10,60
Slika PR12-2: Delež osebnih avtomobilov glede na starost, Slovenija, 1992-2021
Viri:

Statistični urad RS, Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost, Slovenija, 2022

Prikaži podatke
Nad 12 let [%] 9-11 let [%] 6-8 let [%] 3-5 let [%] Do 3 leta [%] Nad 12 let [število] 9-11 let [število] 6-8 let [število] 3-5 let [število] Do 3 leta [število]
1992 20,11 9,78 15,76 29,13 25,23 121892 59262 95518 176621 152952
1993 19,07 9,79 19,74 29,23 22,16 124033 63677 128399 190104 144131
1994 16,86 10,07 23,31 28,74 21,01 112666 67297 155804 192098 140442
1995 15,59 12,27 24,63 23,42 24,09 110885 87251 175234 166630 171364
1996 14,49 15,51 25,39 21,95 22,65 107667 115284 188655 163136 168315
1997 14,11 17,70 24,60 20,11 23,48 109578 137527 191096 156201 182396
1998 14,62 19,06 20,41 22,35 23,56 118633 154695 165681 181414 191248
1999 15,15 19,72 19,00 21,82 24,31 128179 166858 160722 184646 205704
2000 15,69 19,63 17,84 23,19 23,66 135878 170026 154481 200834 204877
2001* 17,02 17,16 20,37 24,56 20,89 149992 151292 179521 216509 184173
2002 19,20 16,81 20,51 25,54 17,94 171770 150356 183438 228502 160455
2003 20,33 15,78 21,75 25,19 16,96 185096 143643 197995 229298 154397
2004 19,04 17,82 22,95 22,89 17,30 177801 166433 214360 213805 161542
2005 20,42 17,95 24,02 20,24 17,37 196096 172335 230655 194320 166807
2006 20,13 19,28 23,92 19,60 17,08 197319 188952 234473 192092 167425
2007 21,21 20,32 21,68 19,42 17,36 215134 206120 219864 196975 176029
2008 22,74 21,17 18,88 19,64 17,57 237665 221254 197342 205269 183653
2009 23,99 21,03 18,53 19,31 17,13 254041 222729 196198 204485 181405
2010 26,17 19,23 19,09 19,49 16,03 277824 204125 202619 206881 170197
2011 29,08 17,09 19,77 19,74 14,32 310149 182310 210808 210543 152685
2012 31,09 17,10 19,55 19,05 13,20 331464 182339 208437 203027 140761
2013 32,39 18,04 19,85 17,90 11,82 344566 191959 211122 190429 125719
2014 33,99 18,89 20,40 16,35 10,36 363159 201852 217975 174700 110676
2015 36,08 18,59 19,42 15,62 10,29 389160 200549 209544 168535 110949
2016 37,77 18,67 18,06 14,59 10,91 414124 204725 197989 160009 119676
2017 38,87 18,99 16,75 13,24 12,15 434573 212303 187200 148049 135810
2018 39,51 17,87 16,12 13,53 12,97 451667 204264 184241 154713 148265
2019 40,61 16,63 15,14 14,62 13,00 473286 193776 176384 170408 151517
2020 42,67 15,69 14,22 15,78 11,64 499534 183694 166460 184743 136259
2021 43,04 15,29 14,88 16,42 10,37 511932 181898 176992 195320 123315
Slika PR12-3: Delež tovornih motornih vozil glede na starost, Slovenija, 1992-2021
Viri:

Statistični urad RS, Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost, Slovenija, 2022

Prikaži podatke
Nad 12 let [%] 9-11 let [%] 6-8 let [%] 3-5 let [%] Do 3 leta [%] Nad 12 let [število] 9-11 let [število] 6-8 let [število] 3-5 let [število] Do 3 leta [število]
1992 26,66 13,18 21,52 23,21 15,42 9778 4833 7893 8512 5655
1993 26,83 13,89 22,67 19,56 17,05 10497 5433 8868 7652 6672
1994 25,48 14,99 22,94 18,34 18,25 10457 6153 9413 7526 7491
1995 25,63 16,48 20,30 16,29 21,29 11567 7436 9162 7349 9608
1996 26,03 17,09 17,54 16,84 22,49 12480 8193 8408 8074 10782
1997 26,93 16,90 16,02 17,54 22,62 13545 8499 8059 8823 11377
1998 27,75 15,28 14,98 20,76 21,23 14446 7954 7801 10811 11054
1999 27,63 13,11 15,32 22,09 21,85 15020 7126 8327 12007 11877
2000 27,46 12,23 15,50 22,66 22,17 15648 6968 8831 12912 12633
2001* 26,39 11,44 17,97 21,95 22,25 15565 6748 10600 12946 13125
2002 24,16 11,88 19,48 22,69 21,80 14707 7230 11856 13811 13274
2003 23,10 11,83 19,90 23,33 21,84 14522 7439 12514 14666 13729
2004 21,18 13,38 19,04 23,24 23,15 14078 8894 12652 15443 15386
2005 20,14 14,07 19,65 22,31 23,84 14070 9831 13729 15589 16659
2006 18,78 14,17 20,07 22,12 24,87 13827 10436 14777 16286 18312
2007 18,34 13,60 19,08 21,00 27,98 14949 11088 15554 17115 22812
2008 18,03 13,96 17,21 20,91 29,89 15943 12348 15220 18494 26432
2009 18,63 14,84 17,16 22,86 26,51 16479 13123 15183 20225 23447
2010 19,67 14,46 17,80 26,73 21,34 17547 12902 15879 23849 19042
2011 21,41 13,75 18,83 29,37 16,65 19262 12364 16933 26417 14973
2012 23,13 13,75 20,17 26,18 16,76 20781 12357 18125 23522 15060
2013 24,39 14,09 23,63 21,13 16,76 22084 12756 21402 19138 15180
2014 25,31 14,92 26,26 17,03 16,48 23576 13896 24459 15860 15350
2015 26,03 15,80 22,82 16,92 18,43 25367 15399 22241 16491 17960
2016 25,96 18,03 18,27 16,44 21,30 26845 18640 18890 16995 22027
2017 26,49 19,35 14,80 15,76 23,60 29206 21336 16318 17375 26022
2018 27,10 16,47 14,31 17,29 24,83 31911 19386 16847 20361 29230
2019 28,82 13,27 13,80 20,03 24,09 35671 16426 17081 24790 29817
2020 31,24 11,47 14,04 22,16 21,09 39559 14521 17774 28058 26711
2021 30,97 11,24 15,75 23,33 18,71 40949 14858 20830 30851 24736
Slika PR12-4: Delež avtobusov glede na starost, Slovenija, 1992-2021
Viri:

Statistični urad RS, Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost, Slovenija, 2022

Prikaži podatke
Nad 12 let [%] 9-11 let [%] 6-8 let [%] 3-5 let [%] Do 3 leta [%] Nad 12 let [število] 9-11 let [število] 6-8 let [število] 3-5 let [število] Do 3 leta [število]
1992 11,91 17,90 29,59 27,34 13,26 318 478 790 730 354
1993 13,63 19,37 33,89 20,33 12,78 354 503 880 528 332
1994 15,53 23,61 31,33 17,08 12,46 390 593 787 429 313
1995 18,03 27,42 28,71 15,12 10,72 446 678 710 374 265
1996 20,81 33,11 21,94 14,33 9,80 501 797 528 345 236
1997 25,54 30,69 18,32 13,97 11,48 605 727 434 331 272
1998 29,51 26,92 16,17 13,20 14,19 686 626 376 307 330
1999 35,59 20,22 15,16 11,40 17,62 824 468 351 264 408
2000 36,81 16,98 14,99 13,26 17,96 830 383 338 299 405
2001* 35,79 15,63 14,19 16,58 17,80 792 346 314 367 394
2002 35,52 14,98 12,93 21,27 15,30 780 329 284 467 336
2003 33,11 14,75 16,03 21,10 15,02 725 323 351 462 329
2004 30,72 13,62 19,74 20,10 15,82 697 309 448 456 359
2005 28,07 13,22 24,08 17,78 16,85 633 298 543 401 380
2006 25,74 15,68 24,55 17,44 16,60 586 357 559 397 378
2007 23,78 19,48 23,30 17,30 16,14 554 454 543 403 376
2008 21,95 23,17 18,63 18,25 18,00 522 551 443 434 428
2009 24,23 22,81 17,84 17,08 18,05 580 546 427 409 432
2010 25,50 20,63 18,17 16,54 19,17 612 495 436 397 460
2011 28,70 17,51 18,29 18,79 16,72 695 424 443 455 405
2012 31,33 16,76 17,59 19,00 15,31 755 404 424 458 369
2013 31,76 16,35 17,28 19,27 15,33 783 403 426 475 378
2014 30,68 15,83 19,54 17,23 16,73 785 405 500 441 428
2015 31,47 15,39 18,97 15,01 19,16 828 405 499 395 504
2016 28,82 15,08 19,90 15,57 20,64 772 404 533 417 553
2017 29,04 16,28 17,47 16,89 20,31 808 453 486 470 565
2018 28,97 16,41 15,38 19,05 20,18 821 465 436 540 572
2019 27,95 17,20 14,91 20,56 19,38 806 496 430 593 559
2020 28,64 15,90 18,47 21,46 15,52 670 372 432 502 363
2021 31,69 15,13 19,94 20,58 12,66 836 399 526 543 334
Slika PR12-5: Delež koles z motorjem in motornih koles glede na starost, Slovenija, 1992-2021
Viri:

Statistični urad RS, Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost, Slovenija, 2022

Prikaži podatke
Nad 12 let [%] 9-11 let [%] 6-8 let [%] 3-5 let [%] Do 3 leta [%] Nad 12 let [število] 9-11 let [število] 6-8 let [število] 3-5 let [število] Do 3 leta [število]
2002 30,10 6,58 12,56 28,00 22,76 15234 3330 6354 14172 11518
2003 22,99 6,92 16,40 32,00 21,69 9747 2935 6951 13564 9195
2004 20,41 8,62 20,50 29,25 21,22 8205 3466 8242 11758 8529
2005 23,24 9,91 22,83 22,56 21,47 11312 4821 11111 10978 10449
2006 21,97 11,18 22,06 17,22 27,57 11689 5948 11733 9158 14665
2007 20,04 13,13 18,79 16,93 31,12 14329 9384 13431 12102 22247
2008 20,46 14,76 15,07 17,57 32,15 16773 12103 12353 14404 26363
2009 22,00 15,02 13,37 19,79 29,81 19458 13283 11822 17502 26363
2010 25,14 14,03 13,84 22,95 24,05 22882 12765 12591 20884 21886
2011 29,30 12,31 15,27 25,45 17,67 27012 11344 14079 23458 16290
2012 32,22 11,71 17,39 24,63 14,05 30000 10903 16188 22926 13083
2013 34,93 12,48 20,11 20,30 12,17 32482 11609 18702 18878 11315
2014 37,34 13,96 22,32 15,16 11,22 35769 13375 21377 14524 10751
2015 39,98 15,94 21,37 12,12 10,60 40096 15987 21430 12157 10629
2016 43,09 17,98 17,44 10,50 10,99 44681 18642 18083 10888 11390
2017 45,52 16,71 11,47 8,56 17,73 56961 20908 14356 10712 22190
2018 47,14 15,57 9,34 8,25 19,70 61718 20390 12235 10800 25792
2019 49,06 12,89 8,16 8,68 21,21 66618 17500 11077 11784 28801
2020 50,95 9,93 7,55 15,05 16,52 71492 13931 10594 21117 23182
2021 50,94 8,17 7,44 16,28 17,17 74075 11885 10816 23676 24965
Slika PR12-6: Delež osebnih avtomobilov glede na starost v državah EU-27, 2020
Viri:
Prikaži podatke
Skupaj [%] Nad 10 let [%] 5 - 10 let [%] 2 - 5 let [%] Do 2 leti [%] Skupaj [število] Nad 10 let [število] 5 - 10 let [število] 2 - 5 let [število] Do 2 leti [število]
Litva 100 81,14 10,76 4,99 3,11 1565465 1270216 168452 78182 48615
Latvija 100 77,17 12,58 6,44 3,81 739124 570404 93005 47573 28142
Romunija 100 79,90 10,90 5,39 3,82 7274728 5812225 793042 391785 277676
Ciper 100 65,66 20,32 10,07 3,95 578158 379629 117506 58211 22812
Estonija 100 70,03 15,54 9,28 5,15 808689 566309 125709 75028 41643
Poljska 100 78,30 10,49 5,95 5,26 25113862 19664734 2633232 1494219 1321677
Finska 100 65,55 17,60 10,97 5,87 3607531 2364738 635012 395862 211919
Malta 100 61,80 21,77 10,45 5,98 308358 190562 67120 32229 18447
Portugalska 100 64,38 16,00 12,97 6,64 5565963 3583263 890773 722158 369769
Hrvaška 100 63,91 18,97 10,07 7,04 1746285 1116100 331283 175932 122970
Slovenija 100 52,77 25,21 14,87 7,14 1170690 617823 295156 174115 83596
Španija 100 62,74 15,13 14,01 8,11 24716898 15506639 3740582 3463930 2005747
Madžarska 100 71,79 12,09 7,94 8,18 3920799 2814654 473958 311449 320738
Italija 100 58,53 13,83 18,76 8,88 39717874 23247531 5492423 7451597 3526323
Češka 100 62,31 16,12 11,03 10,54 6049255 3769275 975381 667170 637429
Nemčija 100 42,19 25,93 19,17 12,71 48248541 20357483 12510485 9247892 6132681
Danska 100 33,56 30,66 21,77 14,02 2723667 913939 835015 592829 381884
Nizozemska 100 42,45 27,37 15,28 14,89 8793592 3733317 2407069 1344080 1309126
Švedska 100 39,25 25,24 19,08 16,43 4943293 1940167 1247576 943422 812128
Belgija 100 32,19 27,64 23,65 16,52 5888589 1895339 1627806 1392624 972820
Irska 100 29,31 26,43 27,67 16,59 2291940 671780 605770 634150 380240
Avstrija 100 35,91 28,53 18,94 16,63 5091827 1828455 1452497 964148 846727
Francija 100 42,38 24,95 15,92 16,75 38346266 16252259 9568633 6104273 6421101
Luksemburg 100 24,15 25,54 28,29 22,02 433183 104596 110643 122546 95398

Cilji

Ciljna vrednost za povprečno starost voznega parka ni določena. Cilji, povezani z voznim parkom, se tako večinoma navezujejo zlasti na njegovo sestavo. Z okoljskega vidika je predvsem pomembno, da se zamenjajo stara vozila z novimi, tehnološko naprednejšimi in okolju prijaznejšimi. S tem namenom je EU uvedla zakonodajni okvir, ki določa zgornje mejne vrednosti izpustov iz izpušnih cevi vozil (izpusti na viru). S tem so bili uvedeni EURO standardi, ki so v zadnjem desetletju močno vplivali na zmanjšanje negativnih vplivov prometa na okolje, zlasti z vidika izpustov iz vozil. V okviru Direktive 2000/53/EC (ELV direktiva) Evropskega parlamenta in Sveta je deloma urejeno tudi področje ravnanja z izrabljenimi vozili. Poleg spodbud, namenjenih omejevanju uporabe (težkih) kovin v avtomobilski industriji, omenjena direktiva določa, da naj bi države članice EU do leta 2015 povečale delež recikliranih in ponovno uporabljenih ter predelanih izrabljenih vozil na 95 %. Leta 2019 je bilo EU povprečje 89,6 % recikliranih in 95,1 % ponovno uporabljenih ter predelanih izrabljenih vozil.


Povprečna starost voznega parka je posredni kazalec uspešnosti doseganja okoljevarstvenih ciljev ter preprečevanja negativnih okoljskih vplivov cestnega prometa (EEA, 2016). Starejši vozni park ustvarja več izpustov kakor mlajši, toda njegova hitrejša zamenjava ima pomanjkljivost v povečani porabi energije in surovin za izdelavo, odstranitev in reciklažo vozil. Evropska agencija za okolje opozarja, da podatek o povprečni starosti voznega parka ne zadošča za njegovo celovito okoljsko presojo. Za dodatno razumevanje pojava bi bil potreben vsaj še podatek o povprečnem letnem številu prevoženih kilometrov vozil oziroma o njihovi uporabi, o povprečni življenjski dobi vozil (EEA, 2016) ter o doseganju standardov glede izpustov onesnaževal iz posameznih kategorij vozil.

Povprečna starost osebnih avtomobilov se je v EU najprej zmanjšala z 8,8 let v letu 1995 na 6,8 let v letu 2000 in nato povečala na 7,4 let v letu 2014. Po tem letu se kazalnik ni več spremljal. Ker se vozniki v EU kasneje odločajo za menjavo starejšega in nakup novega osebnega avtomobila, se slednje odraža tudi v povprečni starosti voznega parka v EU. Tu se namreč delež osebnih avtomobilov, starejših od 10 let, stalno povečuje (EEA, 2016).

Starost osebnih avtomobilov v EU-27 (za Bolgarijo, Grčijo in Slovaško ni podatkov) se med državami zelo razlikuje (podatki so za leto 2020). Največji delež osebnih avtomobilov, starejših od 10 let, ima Litva (81,1 %), delež 70 % ali več imajo še države Romunija, Poljska, Latvija, Madžarska in Estonija. Največ vozil, mlajših od 2 leti, je v Luksemburgu (22 %), več kot 15 % vozil, mlajših od 2 leti, pa imajo še države Francija, Avstrija, Irska, Belgija in Švedska. Osebni avtomobili na dizelski pogon imajo v povprečju nižjo povprečno starost v primerjavi z osebnimi avtomobili na bencinski pogon, saj se trg z avtomobili na dizelski pogon nenehno širi. Vsako leto je v EU registriranih več avtomobilov na dizelski kot na bencinski pogon (EUROSTAT, 2022). V nekaterih članicah EU se povprečna starost osebnih vozil znižuje zaradi pospešenega izločanja starih vozil iz uporabe, politike spodbujanja zamenjave starih vozil z novimi, finančnih spodbud ter obveznih tehničnih pregledov vozil, ki vključujejo servisna in vzdrževalna dela (EEA, 2016).

V Sloveniji se je povprečna starost osebnih avtomobilov od leta 2001 (6,9 let) do leta 2021 (10,6 let) povečala za 3,8 let; spremenila pa se je tudi starostna sestava osebnih avtomobilov: v letu 2021 se je delež avtomobilov, starih 12 let ali več, v primerjavi z letom 2001 povečal za dvainpolkrat, delež avtomobilov, starih manj kot tri leta, pa zmanjšal za polovico. V enaki primerjavi je zanimiv tudi podatek, da je bilo leta 2001 med v Sloveniji prvič registriranimi osebnimi avtomobili 84 % novih vozil, leta 2021 pa le še 61 % (SURS, 2022). To pomeni, da se nove tehnologije uvajajo počasneje in da je vozni park večinoma okolju manj prijazen.

V obdobju 2000-2020 se je poleg povprečne starosti osebnih avtomobilov povečala tudi povprečna starost ostalih vozil v EU. Povprečna starost lahkih gospodarskih vozil s 6,7 na 11,9 let, težjih tovornih vozil s 7,5 na 14,1 leto, avtobusov pa z 8,7 na 12,8 let. Podatek za povprečno starost dvokolesnikov za leto 2020 ni bil na voljo (njihova starost se je sicer med leti 2000 in 2014 povečala z 8,9 na povprečno 9,1 leto (EEA, 2016).

Staranje voznega parka je značilno tudi za Slovenijo. Povprečna starost voznega parka osebnih avtomobilov v Sloveniji je vse večja, v zadnjih tridesetih letih se je povečala za slaba štiri leta - s 6,8 let v letu 1992 na 10,6 let v letu 2021. V starostni sestavi osebnih avtomobilov se delež vozil, starejših od 12 let, zadnjih dvajset let stalno povečuje in sicer vsako desetletje za okoli 50 % (leta 2001 je bil ta delež 17 %, leta 2011 29 %, leta 2021 pa že 43 %). V istem obdobju hkrati stalno upada je delež avtomobilov, starih manj kot tri leta in sicer vsako desetletje za okoli 30 % (leta 2001 je bil ta delež 21 %, leta 2011 14 %, leta 2021 pa le še 10 %). Pri ostalih vrstah vozil je v zadnjih dvajsetih letih zaznati več sprememb v trendu rasti ali upada starosti vozil, hkrati pa so te spremembe večinoma manjšega obsega kot pri osebnih avtomobilih. V splošnem pa je v zadnjih dvajsetih letih delež vozil, starejših od 12 let, narasel, mlajših od 3 leta pa upadel. Delež tovornih motornih vozil, starejših od 12 let, se je povečal za 5 %, delež enako starih avtobusov se je za 4 % zmanjšal, delež tako starih koles z motorjem in motornih koles pa povečal za 21 %. Po drugi strani se je delež tovornih motornih vozil, mlajših od 3 leta, v enakem obdobju zmanjšal za 4 %, delež manj kot tri leta starih avtobusov se je zmanjšal za 5 %, delež tako starih koles z motorjem in motornih koles pa je manjši za 6 %. Nihanja so časovno povezana z recesijo leta 2008 in epidemijo COVID-19 v letih 2019 in 2020. Navedeno pomeni, da se v Sloveniji nove tehnologije uvajajo počasi in da je vozni park danes večinoma okolju manj prijazen, čeprav je bilo v vmesnih obdobjih zabeleženih nekaj let njegovega posodabljanja.

Ukrepi, ki jih države uvajajo za pomlajevanje voznega parka, so finančne spodbude za njegovo obnovo oziroma za izločanje starih in izrabljenih vozil iz prometa, sistemi ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ter obvezni periodični tehnični pregledi (EEA, 2016).

V državah EU je bilo vpeljanih že nekaj sistemov spodbud za obnovo voznega parka, a še vedno ni skupne tovrstne politike na ravni EU. Spodbude lahko vključujejo denarno nadomestilo za opustitev uporabe starega vozila brez obveznega nakupa novega ali pa nadomestilo za zamenjavo z novim vozilom oziroma takim, ki manj obremenjuje okolje. Obstajajo tudi nekateri administrativni ukrepi brez neposrednih finančnih posledic, a s posrednim vplivom na odločitev o zamenjavi starega vozila. V Sloveniji še ni bilo tovrstnih državnih spodbud, so jih pa vključevali v prodajne akcije nekateri proizvajalci. Ti ukrepi vplivajo na okolje dvoplastno: pozitivno, z zmanjšanjem obremenitve okolja in zdravja ljudi zaradi obnove voznega parka z novejšimi, tehnološko naprednejšimi in čistejšimi vozili, ter negativno zaradi skrajšanja življenjske dobe vozil, kar poveča porabo energije in surovin za izdelavo novih in razgradnjo starih vozil. Okoljsko pomembni del obnove voznega parka je sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ki je obvezen za vse države članice Evropske unije na podlagi direktive o izrabljenih vozilih, sprejete 18. septembra 2000 (št. 2000/53/ES). Njen cilj je zaščititi okolje s preprečitvijo onesnaževanja z izrabljenimi motornimi vozili ter s pospeševanjem in podporo zbiranju, ponovni uporabi in predelavi sestavnih delov vozil. Ciljni delež 95 % ponovne uporabe in predelave izrabljenih motornih vozil je bil opredeljen za leto 2015. Cilj je bil delno dosežen šele v letu 2019, ko je bil v EU povprečni delež ponovne uporabe 95,1 % (92,8 % leta 2015), predelave pa 89,6 % (87 % leta 2015) (EUROSTAT, 2022). Slovenija je to področje prvič uredila leta 2003 z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (Ur. l. RS, št. 18/03 in spremembe). Leta 2011 je prvo nadomestila nova Uredba o izrabljenih vozilih (Ur.l. RS, št. 32/11, 45/11 in 26/12). Po podatkih Eurostata je Slovenija cilj predelave že dosegla leta 2012, delež pa je bil leta 2019 95,4 %; cilj ponovne uporabe je Slovenija presegla v letih 2012, 2017 in 2018, leta 2019 pa je z 89,5 % ponovno pod ciljno vrednostjo.

Redni tehnični pregledi imajo velik pomen na zmanjševanje okoljskih vplivov vozil in na pravočasno odstranitev neprimernih vozil iz prometa. Pravilno vzdrževana vozila lahko dosežejo visoko starost, če njihov okoljski vpliv ni bistveno večji od novejših tehnologij, ki so večinoma povezane s t.i. EURO standardi (omejitvami glede emisijske stopnje vozil) (EEA, 2016). Obvezni periodični tehnični pregledi so v Sloveniji dolgoletna praksa, ki je od 1. decembra 2003 izpopolnjena z meritvami izpustov izpušnih plinov. S tem ukrepom naj bi neposredno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, saj avtomobili ne smejo preseči homologiranih vrednosti teh izpustov. Ukrep vpliva tudi na boljše vzdrževanje vozil, kar dodatno pripomore k zmanjšanju izpustov.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Direktiva 91/441/EEC, Direktiva 94/12/EC, I Direktiva 98/69/EC,  Direktiva  98/69/EC,  715/2007/EC, Direktiva 2000/53/EC
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Ministrstvo za notranje zadeve:
- Evidenca registriranih vozil – zbirka podatkov
Statistični urad RS:
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Transport po panogah > Nekateri kazalniki transporta, Slovenija, letno > Povprečna starost osebnih avtomobilov
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Registrirana cestna vozila > Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost, Slovenija, letno

Skrbnik podatkov:
- Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ)
- Statistični urad RS (SURS)
Datum zajema podatkov za kazalec: november 2022
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o starosti registriranih osebnih avtomobilov in njihove starostne sestave ter starostne sestave tovornih motornih vozil in avtobusov so predstavljeni za obdobje 1992-2021, podatki starostne sestave koles z motorjem in motornih koles pa za obdobje 2002-2021.

Kazalec do leta 2000 prikazuje podatke o povprečni starosti ter številu osebnih avtomobilov glede na starost, kot so bili izračunani iz Evidence registriranih vozil Ministrstva za notranje zadeve. Od leta 2001 dalje za te preračune skrbi Statistični urad RS in podatke letno objavlja na svojih spletnih straneh. Statistični urad RS prejema podatke o mesečnih stanjih iz statistične podatkovne baze MRVL-STAT (Matičen register vozil in listin). Podatki odražajo stanje podatkovne baze v trenutku obdelave (praviloma ponoči na zadnji dan v mesecu). V kazalcu se upošteva število osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji. Specialni osebni avtomobili niso vključeni.

Metodologija obdelave podatkov: Povprečna starost ter število registriranih osebnih avtomobilov glede na starost sta izračunani od meseca in leta njihove prve registracije do konca opazovanega obdobja.
Informacije o kakovosti z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Kazalec je usklajen z metodologijo Evropske agencije za okolje, zato je mogoča primerljivost med državami EU.  
Slabosti: Podatki pred letom 2001 niso neposredno primerljivi s podatki po tem letu zaradi spremenjene metodologije zbiranja podatkov. Podatek o povprečni starosti voznega parka ne zadošča za celovito okoljsko presojo kazalca, saj bi bil za dodatno razumevanje pojava potreben vsaj še podatek o povprečni življenjski dobi vozil.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki veljajo za dokaj točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (podatek ni dovolj natančen za celovito oceno vplivov na okolje)
Časovna primerljivost: 2 (prelom podatkovnega niza leta 2001)
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: EUROSTAT > Data  >  Data > Database > Transport > Road transport > Road transport equipement - Stock of vehicles (road_eqs) > Passenger cars, by age
Skrbnik podatkov: EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: november 2022
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so na voljo od leta 1990 naprej. Podatki so zbrani na podlagi Skupnega vprašalnika za statistiko transporta, ki ga je EUROSTAT pripravil za sodelujoče države.
Metodologija obdelave podatkov: Predstavljeni so deleži avtomobilov v posameznih državah EU glede na starost. Na sliki PR12-3 so prikazane le tiste države, za katere so na voljo podatki za leto 2020.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vse države pošiljajo podatke po istem obrazcu, zato so le-ti mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2 (podatki niso na voljo za vse države)

Drugi viri in literatura

Datum zajema podatkov