Kazalec prikazuje potrošnjo mesa, rib in jajc na prebivalca v Sloveniji in podatke o odpadni hrani. Spoznamo se tudi s porabo mesa v EU in po ključnih svetovnih regijah.

Živila živalskega izvora so vir zelo kakovostnih beljakovin, vendar moramo biti pri njihovem uživanju pozorni, da ne zaužijemo preveč (nasičenih) maščob. Med dobre vire živalskih beljakovin uvrščamo pusto meso, jajca, mleko in mlečne izdelke. Tudi živila rastlinskega izvora so lahko dober vir beljakovin, vendar je njihova aminokislinska sestava manj optimalna. Ta problem se učinkovito razreši s kombiniranjem uživanja različnih rastlinskih virov beljakovin, npr. stročnic (soja, fižol,..) in žit, riža ali koruze.

V svetovnem merilu je živinoreja drugi največji vir izpustov toplogrednih plinov (TGP), ki jih povzroča človek in je glavni vzrok za krčenje gozdov, onesnaževanje vode in zraka ter izgubo biotske raznovrstnosti ter osiromašenje prsti. Za vzrejo 70 milijard živali, ki se letno goji za prehrano ljudi, potrebujemo tretjino kopenske površine in skoraj 16 % svetovne pitne vode. Poleg tega se tretjina svetovne proizvodnje žit uporablja za krmo živini. Do leta 2050 se pričakuje, da se bo poraba mesa in mlečnih izdelkov povečala za okrog 76 %, kar bo še povečalo obremenitev okolja. Na 6.000 kvadratnih metrov lahko proizvedemo skoraj 17.000 kg rastlinske hrane (žitarice, stročnice, semena, sadje, zelenjava) ali 170 kg govedine. V intenzivni živinorejski dejavnosti porabimo tudi veliko pitne vode: tako potrebujemo 9.500 litrov za proizvodnjo 0,45 kg govedine; 800 litrov vode za proizvodnjo 0,45 kg jajc; skoraj 3.500 litrov vode za proizvodnjo 0,45 kg sira; 3.785 litrov vode za proizvodnjo 3,7 litrov mleka.

Potrošnja mesa na prebivalca

V opazovanem obdobju 2000-2021 je poraba mesa v Sloveniji dokaj enakomerna, razen posameznih nihanj v določenih letih, dosegla najnižjo raven po gospodarski krizi leta 2013 (82,24 kg na prebivalca) in najvišjo leta 2018 (92,6 kg). V letu 2021 se je v povprečju na prebivalca  pojedlo 89,28 kg raznovrstnega mesa, največ prašičjega (32,78 kg), sledi perutninsko meso (30.97 kg) in meso govedi (20,63 kg). V opazovanem obdobju 2000-2021 je opaziti porast potrošnje perutninskega mesa in znižanje porabe svinjine, medtem ko je poraba govedine ostala ves čas na skoraj enaki ravni. Bolj izrazito je upadla poraba drobovine, ki pa se je v zadnjih dveh letih ponovno nekoliko zvišala. Nekoliko je zrasla poraba ovčjega in kozjega mesa, vendar so količine majhne.

Bilanca proizvodnje in potrošnje jajc

V Sloveniji povprečno porabimo približno 10 kg jajc na osebo na leto in smo skoraj v celoti samooskrbni z njimi. Samooskrba z jajci je bila najvišja v letih 2003 in 2004 in je presegla potrebe, nakar je v letu 2005 upadla in je leta 2021 dosegla 97 % potreb.

Količina zaužitih rib na člana gospodinjstva

V letu 2000 smo v Sloveniji porabili 2 kg rib (svežih in zamrznjenih) na člana gospodinjstva, v letu 2018 pa le še 1,1 kg na člana gospodinjstva. Potrošnja rib  je ves čas v upadanju.

Ribe so pomembne v naši prehrani, saj so vir zdravju koristnih beljakovin in maščob ter nujno potrebnih mineralov in vitaminov. Raziskave kažejo, da zaužijemo premalo rib, poraba pa se v zadnjih letih ni kaj dosti spremenila. Zato Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki ga koordinira Ministrstvo za zdravje, priporoča uživanje rib do dvakrat tedensko.

Nastajanje odpadne hrane po izvoru

Po podatkih SURS je prebivalec Slovenije v letu 2022 zavrgel povprečno 72 kg hrane oziroma v celoti se je zavrglo 150.839 ton hrane, kar je 2 % manj kot leto prej.  Največ (47 %) odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 37 % vse odpadne hrane, v trgovini z živili 9 %, najmanj (7 %) pa so je zavrgli v dejavnosti proizvodnja hrane.  

V primerjavi z letom prej je manj odpadne hrane nastalo v proizvodnji hrane (za 21 %), v gospodinjstvih (za 12 %) in v trgovini z živili (za 2 %), več pa v gostinstvu in strežbi hrane (za 20 %).

Napoved potrošnje mesa na prebivalca v EU

Potrošnja mesa na prebivalca v Nemčiji se je z ocenjenih 54,5 kilograma leta 2015 povečala na 64,1 kg leta 2020. Povečala se je tudi potrošnja v Italiji in Franciji. Poljska je v tem obdobju zabeležila največji porast potrošnje mesa.

Potrošnja mesa na prebivalca po svetu

Iz podatkov ‘OECD-FAO Agricultural Outlook 2022-2031’je razvidno, da je daleč največja potrošnja mesa v obdobju 2019-2021 zabeležena v Severni Ameriki, torej Kanadi in ZDA.

Torej projekcije kažejo, da brez sprememb cilj 2 trajnostnega razvoja o ničelni lakoti ne bo dosežen do leta 2030 in da se bodo izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz kmetijstva v svetovnem merilu še naprej povečevali. Namreč, da bi dosegli cilj ničelne lakote in hkrati zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 6 %, bi se morala kmetijska produktivnost v naslednjem desetletju povečati za 28 %. Nujno so potrebni celoviti ukrepi za spodbujanje kmetijskih naložb in inovacij ter za omogočanje prenosa tehnologije, da bi kmetijski sektor postavili na potrebno pot trajnostne rasti. Potrebna bi bila tudi dodatna prizadevanja za zmanjšanje izgub in ustvarjanja odpadne hrane ter omejitev presežnih vnosov kalorij in beljakovin.

Problematika vpliva načina prehranjevanja na okolje odseva tudi v različnih strateških dokumentih, poročilih in spletnih objavah.

Medvladni panel Združenih narodov o podnebnih spremembah (IPCC) je avgusta 2019 sprejel Poročilo o rabi zemlje in podnebnih spremembah, v katerem ugotavlja, da velika poraba mesa in mlečnih proizvodov na Zahodu dodatno spodbuja segrevanje ozračja. Zato pozivajo k spremembi ne samo kmetijske pridelave, ampak tudi naše prehrane.

Evropska agencija za okolje je leta 2017 v publikaciji Potrošnja hrane – proteini živalskega izvora predstavila napredek pri doseganju ciljev o zmanjšanju vplivov na okolje iz živilskega sektorja. Čeprav EU nima eksplicitne prehranske politike, sistem prehrane posega na številna politična področja, vključno s kmetijstvom, ribištvom, biotsko raznovrstnostjo in zdravjem.

V poročilu Evropske unije o kmetijstvu za obdobje 2018–2030, ki ga je 6. decembra 2018 objavila Evropska komisija, le ta napoveduje, da je perutnina edino meso, ki se bo močno povečalo v proizvodnji in porabi EU, povpraševanje po tradicionalnih mlečnih proizvodih, kot je sir, pa bo še naprej raslo. Do leta 2030 bodo na EU trg z mesom vplivale spremembe v preferencah potrošnikov, izvozni potencial, dobičkonosnost in za goveje meso - spremembe v mlekarstvu. Na splošno se bo po predvidevanjih poraba mesa v EU nekoliko zmanjšala, in sicer s 69,3 kg na prebivalca v letu 2018 na 68,6 kg leta 2030.

V Sloveniji imamo nacionalni portal o hrani in prehrani – Prehrana.si, ki je nastal v okviru izvajanja ukrepa vzpostavitve spletnega mesta za zagotavljanje strokovnih in razumljivih informacij s področja prehrane, predvidenega v Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025. Izvajalca programa sta Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), sofinanciranje pa je zagotovilo Ministrstvo za zdravje RS v okviru razpisa za izvajanje programov varovanja in krepitve zdravja.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je konec maja 2019 zaključila javno razpravo osnutka Resolucije: »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021« / Strateški okvir razvoja slovenskega kmetijstva, predelave hrane in podeželja. Ob tem so zapisali, da sodoben potrošnik, državljan in javnost pričakuje in zahteva, da bodo deležniki v verigi oskrbe s hrano, ob aktivni vlogi države zagotavljali varno in kakovostno hrano; varovali naravne vire in se ustrezno odzivali na podnebne spremembe; ter ohranjali vitalno podeželje. Projekt Naša super hrana poteka pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Spodbuja potrošnike, da bi v svoji izbiri, raje kot po drugi, posegali po domači, lokalno pridelani hrani. Z namenom podpore slovenskemu kmetijstvu in večanju samooskrbe, z Našo super hrano, osvešča potrošnike o pomenu, ki ga predstavlja izbira domačih pridelkov.