Kazalec prikazuje podatke o deležu gospodinjstev, ki so ali brez osebnega avtomobila ali imajo v lasti enega ali več osebnih avtomobilov. Poleg tega kazalec prikazuje delež električnih in hibridnih avtomobilov v Sloveniji in v drugih evropskih državah, javno mnenje o starosti obstoječih avtomobilov ter mnenje gospodinjstev o verjetnosti nakupa novega vozila in pripravljenosti za nakup električnega vozila.

Lastništvo osebnih avtomobilov, ki je v tesni povezavi z njihovo rabo, v Sloveniji že dalj časa doživlja nadpovprečno rast – v zadnjih 20 letih se je skoraj podvojilo. Posledično se povečuje se tudi število lastniških osebnih avtomobilov na gospodinjstvo. Povprečno slovensko gospodinjstvo je imelo leta 2021 za polovico več avtomobilov kot leta 1991. (PR11)

Rezultati raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022 so pokazali, da ima slaba polovica (2022: 49 %, 2019: 49 %) anketiranih gospodinjstev v lasti en avtomobil, slaba tretjina (2022: 32 %, 2019: 32 %) ima dva avtomobila, desetina (2022: 10 %, 2019: 9 %) gospodinjstev pa tri avtomobile ali več. Deleži ostajajo enaki kot tri leta poprej (REUS 2019). Primerjava z merjenji od leta 2010 pokaže, da je bil delež gospodinjstev brez avtomobila v letu 2015 prvič nižji od desetine. Takšen ostaja tudi v vseh naslednjih merjenjih (2022: 8 %, 2019: 9 %, 2017: 4 %, 2015: 8 %, 2012: 20 %, 2010: 14 %). Podrobnejša analiza je pokazala, da so več kot tri četrtine (77 %) gospodinjstev brez avtomobila prejemale nizke mesečne dohodke (do vključno 1.380 EUR) ali pa dohodka niso želela navesti. To kaže, da je višina mesečnega dohodka med glavnimi razlogi, da gospodinjstva nimajo avtomobila.

Kot je razvidno iz kazalca ravnanja z energijo »[OP10] Odnos javnosti do porabe goriva v prometu v Sloveniji«, se je skupni delež vseh registriranih osebnih avtomobilov na električni in hibridni pogon v obdobju od leta 2014 do 2021 povečal z 0,1 % na 2,7 %. Delež je sicer majhen, ker je v Sloveniji povprečna starost avtomobilov več kot deset let, novih avtomobilov pa je relativno malo. Razveseljiv je predvsem podatek o deležu novih osebnih avtomobilov na električni in hibridni pogon med prvimi registracijami novih osebnih vozil. Do leta 2016 je ta delež znašal manj kot 1 %, v letu 2022 pa je bilo tovrstnih vozil že četrtino. Največji skok je zabeležen med letoma 2020 do 2021, tj. za 10  odstotnih točk (SURS, 2022: 25 %, 2021: 19 %, 2020: 9 %, 2016: 0,9 %).

Povprečna starost voznega parka osebnih avtomobilov v Sloveniji se neprestano viša; v zadnjih tridesetih letih se je povečala za slaba štiri leta - s 6,8 let v letu 1992 na 10,6 let v letu 2021. V starostni sestavi osebnih avtomobilov zadnjih dvajset let stalno povečuje delež vozil, starejših od 12 let, in sicer vsako desetletje za okoli 50 %. V istem obdobju hkrati stalno upada delež osebnih avtomobilov, starih manj kot tri leta in sicer vsako desetletje za okoli 30 %. Intenzivno staranje vozil pomeni, da se v Sloveniji nove tehnologije uvajajo počasneje in da je vozni park večinoma okolju manj prijazen. (PR12)

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2022 je pokazala, da ima največ gospodinjstev vsaj en avtomobil, ki je star 5 do 9 let (44 %) oziroma 10 do 14 let (41 %). V primerjavi z letom 2010 je delež avtomobilov, starih do 2 leti, ostal praktično nespremenjen (2022: 11 %, 2010: 12 %). Tudi delež avtomobilov, starih od 2 do 4 let, ostaja podoben (2022: 29 %, 2010: 30 %). Enako velja za delež avtomobilov, starih od 5 do 9 let (2022: 44 %, 2010: 48 %). Močno se je povečal delež starejših avtomobilov, in sicer za 13 odstotnih točk v kategoriji od 10 do 14 let (2022: 41 %, 2010: 28 %) in za 20 odstotnih točk v kategoriji nad 15 let (2022: 33 %, 2010: 13 %). Kot kaže, je trend glede voznega parka v Sloveniji podoben škarjam; vse več je gospodinjstev, ki imajo zelo stare in, posledično, energetsko potratne avtomobile, vse več pa je tudi gospodinjstev, ki kupujejo avtomobile na zeleni pogon. To pomeni, da so med prebivalstvom vse večje razlike v standardu, zato najrevnejši brez pomoči države svojega avtomobila ne bodo zmogli zamenjati za energetsko bolj učinkovitega.
Delež gospodinjstev, ki so odgovorila, da bodo v naslednjih 12 mesecih verjetno, zelo verjetno ali zagotovo kupila nov avtomobil, je za 8 odstotnih točk višji kot leta 2010 (2022: 17 %, 2010:  9 %). V letu 2012 se je za nakup novega avtomobila izreklo najmanj gospodinjstev (6 %), v letu 2017 pa največ (19 %). Zato lahko sklepamo, da trend ostaja v pozitiven kljub precejšnjim medletnim nihanjem.

Iz kazalca ravnanja z energijo »[OP10] Odnos javnosti do porabe goriva v prometu v Sloveniji«, je v zadnjih dveh merjenjih raziskave REUS razviden močan dvig deleža gospodinjstev, ki načrtujejo nakup avtomobila na električni pogon (REUS, 2022: 16 %, 2019: 9 %, 2010: 1%), in deleža gospodinjstev, ki načrtujejo nakup novega avtomobila na hibridni pogon (REUS 2022: 11 %, 2019: 5 %, 2010: 0 %). Iz istega kazalca je še razvidno, da je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) leta 2022 5 % registriranih novih avtomobilov na električni pogon, 20 % pa na hibridni. To lahko pomeni, da se gospodinjstva pri uresničevanju svojih načrtov za nakup vozila na alternativni pogon na koncu večinoma raje odločajo za avtomobile na hibridni pogon, kar je posledica več dejavnikov (npr. cena avtomobila, obstoječa infrastruktura).

Delež anketiranih gospodinjstev, ki nimajo električnega avtomobila in so na vprašanje »Kako verjetno bi se v vašem gospodinjstvu v naslednjih 12 mesecih odločili za nakup električnega vozila?« odgovorila »zagotovo«, »zelo verjetno« ali »verjetno« med leti 2010 in 2022 niha med 5 % in 15 %, kar je verjetno posledica gospodarske situacije in sprememb različnih vrst ugodnosti s strani države (REUS, 2022: 7 %, 2017: 15 %, 2015: 9 %, 2011: 5 %, 2010: 12 %). V zadnjih dveh merjenjih se je povečal delež gospodinjstev, ki so odgovorila »ne vem« (2022: 5%, 2019: 6%, 2010: 0 %).

Po podatkih EUROSTAT (2021) se Slovenija po deležu prvih registracij električnih osebnih avtomobilov (3,3 %) med 25 državami EU uvršča šele na skromno 20. mesto. Daleč največ registracij beleži Norveška (63,7 %). Sledijo Islandija (26,9 %), Nizozemska (19,8 %), Švica (19,2 %) in Švedska (18,9 %). V dveh državah električna vozila ne dosegajo  ne dosegata niti enega odstotka vseh novih registriranih vozil. To sta Ciper (0,7 %) in Poljska (0,5 %).

Pri prikazovanju podatkov po statističnih regijah so zaradi majhnih vzorcev podatki za določene regije združeni. Združene regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta črta.

Analiza podatkov raziskave REUS kaže, da je bil leta 2022 delež gospodinjstev, ki se bodo verjetno, zelo verjetno ali zagotovo odločila za nakup električnega vozila v prihodnjih 12 mesecih med gospodinjstvi brez električnega avtomobila enakomerno razporejen po vseh združenih statističnih regijah (6 % – 10 %).