Kazalec prikazuje samooceno prebivalcev Slovenije o zdravstvenem stanju ter indeks telesne mase in število obrokov sadja in zelenjave na dan. Primerjalno je prikazan tudi indeks telesne mase v EU.

Prekomerna telesna teža zaobjema čezmerno hranjenost in debelost, ki sta opredeljeni z indeksom telesne mase (25 kg/m2 in več). Indeks telesne mase je definiran kot telesna masa v kilogramih, deljena s kvadratom telesne višine v metrih. Oseba se šteje da ima prekomerno telesno težo, če ima indeks telesne mase večji ali enak 25. Debelost je stanje hude prekomerne telesne teže, kjer ima oseba indeks telesne mase (ITM) enak ali večji od 30. Prenizko telesno težo pa ima oseba, če je indeks telesne mase (ITM) manjši od 18,5.

Obrok sadja načeloma ustreza eni pesti sadja. Obrok zelenjave ali solate predstavlja npr. en srednje velik krožnik zelene solate ali en srednje velik paradižnik ali tri zvrhane žlice kuhane zelenjave/stročnic ali 150 ml nesladkanega, sveže stisnjenega 100 % zelenjavnega soka.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredeljuje zdravje ne le kot odsotnost bolezni, ampak kot stanje telesne, duševne in socialne blaginje. To pomeni, da posameznikovega zdravja ni mogoče ločiti od družbenega okolja. Družbeno zdravje pa je tesno povezano z na primer ekonomskimi vidiki kot so BDP, dohodek, stopnja brezposelnosti in revščine, pri čemer morata biti gospodarska rast in okoljska uspešnost medsebojno usklajena.

Zdravje se začne v naših domovih, šolah, na delovnih mestih, v soseskah in skupnostih. Vemo, da skrb zase, če se zdravo prehranjujemo in ostanemo aktivni, ne kadimo ter obiščemo zdravnika, ko je to potrebno, pozitivno vpliva na naše zdravje. Naše zdravje je delno določeno tudi z dostopom do socialnih in ekonomskih priložnosti ter s čistočo naše vode, hrane in zraka in naravo naših družbenih interakcij in odnosov.

Prehrana in zdravje ljudi sta tesno povezana. Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja za zdravje posameznika, lahko pa tudi kot zaščitni dejavnik, ki pripomore k izboljšanju zdravja in kakovosti življenja. Številne epidemiološke raziskave so pokazale povezavo med pojavnostjo določenih kroničnih bolezni in prehranjevalnimi navadami ter načinom življenja posameznika. Dokazano je, da nezdrave prehranjevalne navade, kot so izbira in količina zdravju nekoristne hrane, neprimerni načini njene priprave ter neustrezni dnevni ritem njenega uživanja skupaj s pomanjkanjem gibanja in spanja sodijo med ključne vedenjske dejavnike za nastanek najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so: bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, nekatere vrste rakavih obolenj, debelost in osteoporoza. Nepravilen način prehranjevanja vpliva tudi na pojavnost fizioloških dejavnikov tveganja, kot so povišan krvni sladkor, zvišan krvni tlak, zvišane vrednosti holesterola v krvi ter debelost. Znano je, da je večino teh dejavnikov možno preprečiti oziroma obvladovati.

Splošno zdravstveno stanje oseb glede na skupni razpoložljivi dohodek gospodinjstva (povprečje samoocene)

Osebe ocenijo svoje splošno zdravstveno stanje (SILC anketiranje-SURS) po 5-stopenjski lestvici: zelo dobro, dobro, srednje, slabo in zelo slabo. Skupina z najnižjimi dohodki (20 % gospodinjstev) je v povprečju svoje zdravstveno stanje ocenila najnižje (3,6), tisti z najvišjimi (20 % gospodinjstev) pa najvišje (4,1). Sicer pa samoocena zdravja kot dobro stanje vse od leta 2005 narašča. Še posebej zanimivo je, da se samoocena zdravstvenega stanja med epidemijo ni znižala.

Splošno zdravstveno stanje oseb glede na skupni razpoložljivi dohodek gospodinjstva (ocena »zelo dobro«)

Po podatkih SURS se gospodinjstva v prvem in drugem dohodkovnem razredu manjkrat ocenijo z zelo dobrim zdravstvenim stanjem kot osebe v tretjem, četrtem ali petem dohodkovne razredu (kvintili). Je pa zelo malo tistih (4 v prvem, 1 v drugem, 2 v tretjem, 1 v četrtem in 0 v petem dohodkovnem razredu), ki so se v zadnjem letu opazovanega obdobja ocenili kot »zelo slabo«.

Indeks telesne mase, Slovenija, 2019

Podatki iz zadnje raziskave NIJZ (2019) kažejo, da je 39,3 % odraslih (od 18 do vključno 64 let) s čezmerno telesno maso; 43,0 % je takih starejših odraslih (od 65 do vključno 74 let) in 22,5 % je takih mladostnikov. Razberemo še, da je 19,7 % odraslih z debelostjo; 32,5 % je takih starejših odraslih in 5,9 % je takih mladostnikov.  Spol, stopnja izobrazbe ter starost najpogosteje vplivajo na razlike v indeksu telesne mase mladostnikov in odraslih.

Čezmerna hranjenost in debelost sta v svetu in Sloveniji velika javnozdravstvena problema, ki se še povečujeta na račun vse bolj kompleksnega debelilnega okolja. Kar tri četrtine starejših odraslih ima čezmerno telesno maso in debelost, malo več kot polovica pa je takih odraslih. To je malo več, kot je bilo takih odraslih s čezmerno telesno maso in debelostjo v letu 2008. Indeks telesne mase (ITM) se povečuje s starostjo in je višji med mladostniki, odraslimi moškimi in starejšimi ženskami. Delež oseb z debelostjo (ITM > 30 kg/m2) je bil med mladostniki višji pri fantih, med odraslimi pa pri ženskah (19,9 %) in še zlasti pri starejših ženskah (32,5 %).

Število obrokov sadja ali zelenjave na dan v Sloveniji, 2019

Sveže sadje dnevno uživa 51,7 % mladostnikov in odraslih. Ta navada je pogostejša med ženskami in starejšimi odraslimi. Sadja nikoli ne uživa manj kot 1 % prebivalcev te skupine. Svežo zelenjavo dnevno uživa 45,5 % mladostnikov in odraslih, od tega pogosteje ženske in starejši odrasli. Takšnih, ki je nikoli ne uživajo, je 4 %. Po zadnjih podatkih NIJZ

 25 odstotka prebivalcev, torej četrtina, dnevno ne užije prav nobenega sadja ali zelenjave. Skoraj 70 odstotkov prebivalcev  predstavljata sadje ali zelenjava od 1 do 4 obroke na dan, 5 odstotkom pa več kot 5 obrokov dnevno. Primerjava podatkov med leti kaže, da se je nekoliko znižalo neuživanje in pa pogostost uživanja sadja in zelenjave. Podrobnejši podatki kažejo, da 55,4 odstotkov starejših odraslih, 45,5 odstotkov odraslih, 30,7 odstotkov mladostnikov ter 30 odstotkov malčkov dnevno uživa svežo zelenjavo. Več je zaužitega sadja; 68,5 odstotkov starejših odraslih, 49,4 odstotkov odraslih, 48,1 odstotkov mladostnikov ter 60,3 odstotkov malčkov dnevno uživa sveže sadje. Starost in spol pomembno vplivata na pogostost uživanja te skupine živil pri mladostnikih in odraslih, pri malčkih pa stopnja izobrazbe matere.

Uživanje pestre mešane prehrane, ki je sestavljena iz vseh skupin živil v skladu s priporočili, skupaj z ustrezno dnevno telesno dejavnostjo zagotavlja vse potrebe za zdrav in uspešen razvoj otrok ter optimalno delovanje in zdravje odraslih. Zdrave kombinacije živil v vsakem obroku vključujejo zadostne količine zelenjave in sadja, dajejo prednost polnovrednim žitom in izdelkom, kakovostnim maščobam (predvsem oljem), manj mastnemu mleku in mlečnim izdelkom, zmernemu uživanju mesa ter njegovim kakovostnim zamenjavam, kot so ribe, jajca in stročnice. Odrasli glede količin izstopajo po zaužitju največ mesa in mesnih izdelkov (190 gramov na dan oz. 1,3 kg/teden), kar je občutno preveč glede na priporočila. Zaužije se na splošno premalo rib (le 1/3 priporočenih količin) in stročnic.

Glede na količinska priporočila zdravega krožnika se zaužije še vedno premalo (zlasti sveže) zelenjave (le 1/3 priporočenih količin), medtem ko se sadja zaužije skoraj dovolj. Največ zelenjave zaužijejo starejši odrasli, najmanj pa mladostniki. Dnevno naj bi v povprečju zaužili vsaj 100–150 gramov sadja in 250–400 gramov zelenjave, saj zaradi vsebovanih vitaminov, mineralov in drugih zaščitnih snovi ter vlaknine dolgoročno varuje pred različnimi kroničnimi obolenji ter okužbami, obenem pa koristi tudi pri vzdrževanju priporočene telesne mase. Zlasti problematična so odsvetovana živila (živila z veliko maščob, sladkorja in soli), ki bi morala predstavljati le neznatni delež v naši prehrani, pa v povprečju predstavljajo več kot četrtino krožnika.

Zdrava prehrana ne pomeni le varne in uravnotežene prehrane, temveč tudi priporočen režim prehranjevanja, ki obsega ritem in število dnevnih obrokov hrane. V tej povezavi NIJZ ugotavlja, da se navada zajtrkovanja med tednom med odraslimi v zadnjem desetletju ni bistveno spremenila, se pa zato stanje izboljšuje med mladostniki in starejšimi odraslimi. Manj redno zajtrkujejo moški, najmanj redno pa poklicno izobraženi. Skoraj četrtina odraslih, ki po starosti sodijo v aktivno populacijo, med tednom nikoli ne zajtrkuje, kar pomeni, da za delo niso optimalno preskrbljeni.

Indeks telesne mase (BMI) v EU, 2019

Težave s težo in debelostjo hitro naraščajo v večini držav članic EU, po ocenah pa je bilo leta 2019 52,7 % odraslega prebivalstva EU (starih 18 let in več) s prekomerno telesno težo. Delež odraslih s prekomerno telesno težo v EU se je leta 2019 gibal med 37 % v Italiji in 58 % na Hrvaškem za ženske ter med 53 % v Franciji in 73 % na Hrvaškem za moške. Starostna skupina od 18 do 24 let je v letu 2019 predstavljala najnižji delež prebivalstva s prekomerno telesno težo v EU, najvišji pa tisti od 65 do 74 let. Leta 2019 se je delež žensk v EU, za katere velja, da imajo prekomerno telesno težo, zmanjšal z višjo stopnjo izobrazbe.

Politični okvir

Program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje (ReNPPTDZ 2015–2025)

Z namenom doseganja sinergij med sektorskimi politikami na področju zdravstva, kmetijstva, vzgoje in izobraževanja, športa, gospodarstva, okolja in drugimi ter ravnanjem ostalih deležnikov, vključno s civilno družbo in nevladnimi organizacijami ter lokalnimi skupnostmi, Program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje opredeljuje naslednja prednostna področja:

-        zagotavljanje varne in zdravju koristne hrane, s poudarkom na lokalni trajnostni oskrbi in samooskrbi ter povečevanjem deleža kakovostne ekološko pridelane hrane,

-        spodbujanje telesne dejavnosti prebivalcev v vseh starostnih skupinah,

-        zagotavljanje zdravega prehranjevanja skladno s smernicami in priporočili za različne starostne skupine (še posebej v sistemu organizirane vrtčevske, šolske in študentske prehrane, bolnišnicah in domovih za starejše občane),

-        zagotavljanje dostopnosti do zdravih prehranskih izbir za socialno-ekonomsko ogrožene skupine (npr. samooskrba gospodinjstev z zelenjavo in sadjem, skupnostni oziroma urbani vrtovi, dvig zdravstvene in finančne pismenosti),

-        spodbujanje ponudbe zdravju koristnih živilskih izdelkov v sodelovanju z deležniki v živilski dejavnosti (npr. zniževanje vsebnosti sladkorja, soli in maščob v živilih),

-        spodbujanje ponudbe za zdravo izbiro v gostinstvu in turizmu v povezavi s turistično ponudbo v lokalnih okoljih s ciljem, da Republika Slovenija postane prepoznavna po odlični, zeleni, aktivni in zdravi ponudbi,

-        osveščanje potrošnikov s primernim označevanjem, predstavljanjem in trženjem živil ter z omejevanjem trženja hrane za otroke,

-        informiranje in osveščanje vseh deležnikov, vključno z javnozdravstvenimi kampanjami,

-        krepitev vloge zdravstvenega sektorja pri obvladovanju debelosti, preprečevanju podhranjenosti in spodbujanju telesne dejavnosti s ciljem zmanjševanja kroničnih bolezni,

-        izobraževanje in raziskovanje na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje.

Zaradi obilice nezdrave ponudbe živil (z veliko vsebnostjo sladkorja, soli in maščob), ki so hkrati cenovno dostopna, in načina življenja, ki vodi v vedno večjo telesno nedejavnost oziroma sedeč življenjski slog, narašča debelost med otroki, mladostniki in odraslimi. Med otroki se pojavlja sladkorna bolezen tipa 2, ki je bila še donedavnega značilna za odrasle, zmanjšuje pa se tudi gibalna zmogljivost med otroki in mladostniki.

SI.Menu 2017/18 je presečna, epidemiološka raziskava in je del vseevropske raziskave o prehranskih na­vadah, prehranskih vnosih in zaužitih količinah živil pri posameznih skupinah prebivalstva. Na ravni EU projekt, poimenovan »EU Menu«, usklajuje Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Namen evropskega projekta je poenotiti različne metodologije in različne sisteme razvrščanja živil v posameznih državah člani­cah. Nacionalne prehranske raziskave so zasnovane, da bi pridobili podatke o prehranskih navadah v splošni populaciji in/ali specifičnih populacijskih skupinah. Slednje najpogosteje določajo spol, starost, izobrazba, bivalno okolje in socialno-ekonomski status. Pridobljeni podatki služijo kot osnova za nacionalne ali med­narodne prehranske smernice, so vir informacij za znanstvene raziskave ter podlaga za odločitve in politike na področju hrane in prehrane.