Kazalec »bruto bilančni presežek dušika« je opisan s presežkom dušika v kmetijstvu. Kazalec pove, koliko dušika se potencialno izpere v vode, izgubi v zrak ali zadrži v tleh. Izgubam dušika se ne moremo v celoti izogniti, zato imamo praviloma vedno opraviti z bilančnim presežkom. Majhen bruto bilančen presežek dušika pomeni, da so bile izgube dušika iz hlevov, gnojišč in pri gnojenju majhne, vnos dušika na kmetijska zemljišča pa prilagojen potrebam rastlin. To pomeni, da je v sistemu krožilo le toliko dušika, kot je bilo potrebno. Manjši obseg kroženja dušika v kmetijstvu pomeni manjše izpuste didušikovega oksida, ki so v letu 2022 predstavljali 25,6 % vseh izpustov TGP v kmetijstvu.

Kazalec »bruto bilančni presežek dušika« je definiran z razliko med dušikom, ki ga izločijo rejne živali, dušikom iz drugih organskih gnojil, dušikom v mineralnih gnojilih, dušikom, ki pride na kmetijska zemljišča z biološko fiksacijo, depozicijo in semenom, na eni strani, in dušikom, ki ga s kmetijskih zemljišč odpeljemo s pridelki, na drugi strani. Podatki v nekoliko drugačnem kontekstu in obliki so prikazani tudi v kazalcu [KM22] Bilančni presežek dušika v kmetijstvu, ki sodi v osnovni nabor kazalcev okolja v Sloveniji (ARSO).

V daljšem časovnem obdobju se je bruto bilančni presežek dušika zelo zmanjšal. Analiza trenda kaže, da so bili v obdobju okoli leta 1990 presežki na ravni države nad 40.000 ton, v zadnjem obdobju pa so padli pod 20.000 ton. V povprečju daljšega obdobja se je presežek zmanjševal s trendom 766 kg na leto. Zmanjševal se je vnos dušika z živinskimi gnojili (174 ton na leto) in mineralnimi gnojili (238 ton na leto), ob tem pa se je odvzem dušika s pridelkom kmetijskih rastlin povečeval (v povprečju za 376 ton na leto (podatki niso grafično prikazani)). Po letu 2005 se je bilančni presežek dušika gibal med 29 in 69 kg na ha kmetijskih zemljišč z neizrazitim trendom zmanjševanja.

V letu 2022 se je bilančni presežek dušika glede na leto pred tem zelo povečal (od 46,2 na 69,1 kg na ha). Ciljna vrednost (manj kot 49,4 kg na ha) s tem ni bila dosežena. Preseženo ciljno vrednost v 2022 pripisujemo sušnim razmeram. Odvzem dušika s kmetijskimi rastlinami se je v letu 2022 glede na leto 2021 zmanjšal za 26 %. Zaradi tega se je kljub zmanjšanju skupnega vnosa dušika (za 3,4 %) bilančni presežek povečal. V povprečju zadnjega petletnega obdobja je bila ciljna vrednost (manj kot 50,4 kg na ha) dosežena (povprečje 2018–2022 je bilo 45,1 kg N na ha).

Za bilančni presežek dušika so značilna precejšnja nihanja med leti. Ta so predvsem posledica nihanj v odvzemih dušika s kmetijskimi rastlinami, slednja pa od razmer za rast kmetijskih rastlin. Največje presežke dušika beležimo v sušnih letih, ko kmetje kmetijske rastline pognojijo za pričakovan pridelek, ta pa zaradi pomanjkanja vode ni realiziran.

Kmetijska politika prispeva k zmanjšanju bruto bilančnega presežka dušika tako prek ukrepov Programa razvoja podeželja 2014–2020 in Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Naložbe v osnovna sredstva, Kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP), Ekološko kmetovanje idr.) kot tudi s financiranjem Javne službe kmetijskega svetovanja. K zmanjševanju bilančnega presežka dušika prispeva tudi splošen napredek kmetijskega sistema znanja in inovacij. Pri tem velja izpostaviti donosnejše in odpornejše sorte kmetijskih rastlin, izboljšane postopke gnojenja z mineralnimi in živinskimi gnojili ter namakanje kmetijskih rastlin.