Ključno sporočilo
Neutral

Podzemna vode je z onesnaževali najbolj obremenjena v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo na severovzhodnem delu Slovenije.

V tretjem načrtu upravljanja voda (NUV) za obdobje 2022-2027 je slabo kemijsko stanje  določeno za vodna telesa, ki jih sestavljajo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo in sicer Savinjska, Dravska in Murska kotlina. Raven zaupanja ocene kemijskega stanja za ta vodna telesa je visoka. Vzrok za slabo kemijsko stanje teh vodnih teles je nitrat in v primeru Dravske kotline tudi atrazin. Na vseh treh vodnih telesih je bil ugotovljen statistično značilen trend zniževanja vsebnosti nitrata. Na Dravski kotlini statistično značilno upada tudi vsebnost atrazina.

Podzemna voda v vodonosnikih s kraško in razpoklinsko poroznostjo je boljše kakovosti. Te vodonosnike je potrebno zaradi zelo visoke ranljivosti učinkovito zaščititi.


Podzemna voda je v Sloveniji najpomembnejši vir pitne vode, s katerim se oskrbuje več kot 95 % prebivalcev. Približno tretjina podzemne vode, ki se črpa za pitno vodo, je dovolj dobre kakovosti, da se lahko do potrošnikov dovaja v naravnem stanju brez vsakršne obdelave. Naravna podzemna voda brez onesnaževal je za zdravje najbolj primerna. Kakovost podzemne vode je torej pomembna tako iz okoljskega kot tudi zdravstvenega vidika.

Kazalec »VD11 Kakovost podzemnih voda« podaja oceno kemijskega stanja podzemne vode v Sloveniji. Za vodno telo podzemne vode se glede na podatke monitoringa vsako leto določi kemijsko stanje, v obdobju poročanja načrtov upravljanja voda (NUV) pa se pripravi tudi ocena za večletno obdobje. ripravi tuxi ocena za šetletno obdopbjeZa Za V daljšem časovnem obdobju spremljamo tudi trende rasti ali zniževanja vsebnosti kemijskih onesnaževal.

Vodonosnik je geološka plast, ki ima sposobnost akumuliranja in prevajanja pomembnejših količin podzemne vode. V Sloveniji prevladujeta dva tipa vodonosnikov in sicer vodonosniki z medzrnsko poroznostjo v ravninskih delih rečnih dolin ter vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Če isto vodno telo podzemne vode združuje vodonosnike tako z medzrnsko kot tudi kraško in razpoklinsko poroznostjo, ga opredelimo kot vodno telo podzemne vode z vodonosniki kombiniranega tipa poroznosti. Vodno telo podzemne vode je podzemna voda v enem ali več sosednjih vodonosnikih. V Sloveniji je s pravilnikom določenih 21 vodnih teles podzemne vode (Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda, Uradni list RS 63/2005).

Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode se določa skladno z direktivama ES (Vodna direktiva, 2000/60/ES, Direktiva za podzemno vodo, 2006/118/ES), slovenskimi predpisi (Uredba o stanju podzemnih voda, Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16) in Metodologijo za ugotavljanje stanja vodnih teles podzemne vode (http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/ ). Dodatno se ugotavlja vpliv prekomerno obremenjene podzemne vode na stanje površinske vode, soodvisne kopenske in vodne ekosisteme ter na stopnjo obdelave pitne vode. Oceni se tudi morebitne vdore slane ali druge onesnažene vode.

Kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode je dobro, če so povprečne vrednosti parametrov nižje ali enake standardom kakovosti oziroma vrednostim praga. V nasprotnem primeru se ugotavlja obseg onesnaženja podzemne vode. Kemijsko stanje je kljub preseženim vrednostim enega ali več parametrov dobro, če obseg onesnaženja ne presega 30% vodnega telesa podzemne vode in če ne poslabša stanja soodvisnih površinskih voda ter kopenskih in vodnih ekosistemov. Onesnaženje tudi ne sme povečati stopnje obdelave pitne vode. V nasprotnem primeru je kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode slabo.

Oceni kemijskega stanja se pripiše raven zaupanja, ki pokaže, kakšna je zanesljivost ocene. Visoka raven zaupanja pomeni, da je ocena stanja zanesljiva. Srednja in nizka raven zaupanja pa pomenita, da bodo potrebne dodatne meritve  ali širitev mreže merilnih mest, s katerimi bo ocena stanja dokončno potrjena. V ta namen smo v letih 2014 in 2015 merilno mrežo razširili z novimi objekti, zgrajenimi v okviru projekta BOBER. Objekti so bili zgrajeni na bolj obremenjenih vodnih telesih. 


Grafi

Slika VD11-1: Kemijsko stanje podzemne vode z ravnjo zaupanja za obdobje tretjega načrta upravljanja 2022 – 2027 ter statistično značilni dolgoročni trendi parametrov
Viri:

ARSO, GURS, 2021 (februar, 2021)

Prikaži podatke
Slika VD11-2: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode v okviru prvega, drugega in tretjega načrta upravljanja voda (NUV I, NUV II in NUV III)
Viri:

Kakovost podzemnih voda (GIS pregledovalnik), 2021 (februar, 2021)

Prikaži podatke
dobro [število vodnih teles] slabo [število vodnih teles] vsi
NUV I (2009-2015) 17 4 21
NUV II (2016-2021) 18 3 21
NUV III (2022-2027) 18 3 21

Cilji

  • Ohranjevanje stanja podzemne vode v vodnih telesih podzemne vode z dobrim kemijskim stanjem;
  • izboljševanje stanja podzemnih voda v vodnih telesih z slabim stanjem;
  • preprečevanje trendov rasti onesnaževal;
  • doseganje obrata trenda rasti onesnaževala;
  • doseganje dobrega kemijskega stanja vseh vodnih teles podzemne vode   (okoljski cilji Vodne direktive, člen 4).

Onesnaženost podzemne vode je odvisna tako od obremenjevanja podzemne vode zaradi človekovih dejavnosti kot tudi od naravnih danosti vodonosnikov, pogosto imenovane ranljivost. Parametri, ki v Sloveniji povzročajo slabo kemijsko stanje podzemne vode, so predvsem nitrati in pesticidi ter njihovi razgradnji produkti, na nekaterih merilnih mestih pa tudi klorirana organska topila.

V ravninskih delih rečnih dolin prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, imenovani tudi aluvialni vodonosniki. Obremenitve teh vodonosnikov so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti, kot so kmetijstvo, industrija, promet, gosta poseljenost in odlagališča odpadkov, največje.

V alpskih predelih in na Krasu prevladujejo vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo. Ti vodonosniki, predvsem kraški, so zelo ranljivi, vendar so v Sloveniji pretežno naravno zaščiteni. Večina vodonosnikov s kraško in razpoklinsko poroznostjo je v hribovitih, manj poseljenih območjih, ki so poraščena z gozdovi.

Kemijsko stanje v tretjem obdobju poročanja NUV je prikazano na karti Slovenije (slika VD11-1). Slabo kemijsko stanje je določeno za vodna telesa, ki jih sestavljajo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo in sicer Savinjska, Dravska in Murska kotlina. Raven zaupanja ocene kemijskega stanja za ta vodna telesa je visoka. Vzrok za slabo kemijsko stanje teh vodnih teles je nitrat in v primeru Dravske kotline tudi atrazin. Na vseh treh vodnih telesih je bil ugotovljen statistično značilen trend zniževanja vsebnosti nitrata. Na Dravski kotlini statistično značilno upada tudi vsebnost atrazina.

Na sliki VD11-2 je prikazana primerjava kemijskega stanja v okviru NUV I, NUV II in NUV III. V vseh treh poročevalskih obdobjih je bilo slabo kemijsko stanje določeno za vodna telesa Savinjske, Dravske in Murske kotline. V prvem poročevalskem obdobju je bilo slabo kemijsko stanje določeno tudi za vodno telo Vzhodne Slovenske gorice.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20–30), (Uradni list RS, št. 31/20), Načrtu upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2016–2021, poglavje 5 in Načrtu upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja za obdobje 2016–2021, poglavje 5.

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podzemna voda se na merilnih mestih vzorči 1 do 2 krat letno. Stanje podzemne vode se določa skladno z obstoječo zakonodajo:
- Uredba o stanju podzemnih voda, Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16,
- Metodologija za ugotavljanje stanja vodnih teles podzemne vode,
- Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/09.

V skladu s Pravilnikom o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS št. 63/05) je bilo v Sloveniji določeno 21 vodnih teles podzemne vode. Izvajanje monitoringa ter oceno stanja kakovosti podzemnih voda v Sloveniji urejata Uredba o stanju podzemnih voda, (Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16) in Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS št. 31/2009). V pravilniku je predpisano nadzorno in operativno spremljanje stanja kakovosti podzemne vode. Nadzorno spremljanje stanja se izvede na vseh vodnih telesih, enkrat v obdobju izvajanja načrta upravljanja voda. Operativno spremljanje stanja pa se izvaja stalno, na vodnih telesih, za katera obstaja verjetnost, da ne bodo dosegla zastavljenih ciljev kakovosti, na vodnih telesih, ki so pomembna za vodooskrbo večjega števila prebivalcev ter na vodnih telesih, kjer bi glede na rabo tal lahko prišlo do večjega onesnaženja podzemne vode. Zato v programe monitoringov vsako leto niso vključena vsa vodna telesa. V letih 2007 in 2008 je bila mreža merilnih mest pregledana z namenom zagotoviti večjo reprezentativnost merilnih mest, kar nam omogoča določanje kemijskega stanja podzemnih voda z višjo stopnjo zanesljivosti. Od takrat dalje mrežo merilnih mest stalno posodabljamo, največ novih merilnih mest je bilo zgrajenih v letih 2014 in 2015 v okviru projekta Bober.

V Uredbi o stanju podzemnih voda je določeno, da se za vodno telo podzemne vode določa kemijsko stanje podzemne vode. Metodologija določanja kemijskega stanja je navedena v uredbi in v metodologiji. Na vsakem merilnem mestu znotraj vodnega telesa se izračuna povprečno letno vrednost za vsak posamezen parameter naveden v uredbi. Če so povprečne vrednosti na vseh merilnih mestih znotraj vodnega telesa podzemne vode nižje od standarda kakovosti ali vrednosti praga, se oceni, da podzemna voda ni prekomerno obremenjena s temi onesnaževali. V nasprotnem primeru se za vodno telo določi delež podzemne vode, ki je obremenjena in na podlagi deleža onesnažene vode določimo kemijsko stanje (dobro ali slabo). Dodatno se ugotavlja tudi vpliv prekomerno obremenjene podzemne vode na stanje površinske vode, soodvisne kopenske in vodne ekosisteme ter na stopnjo obdelave pitne vode. Oceni se tudi morebitne vdore slane ali druge onesnažene vode.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Izračunana je bila letna povprečna vrednost za posamezna merilna mesta. V primeru, da je bila vsebnost parametra pod mejo določljivosti (LOQ), smo pred izračunom povprečne letne vrednosti posameznega parametra LOQ vrednost nadomestili s polovično vrednostjo. Za izračun vsote pesticidov smo LOQ vrednost nadomestili z 0 (nič).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Kemijsko stanje podzemne vode z ravnjo zaupanja za obdobje tretjega načrta upravljanja 2022 – 2027 ter statistično značilni dolgoročni trendi parametrov

-

ARSO, GURS, 2021

 

 

Kakovost podzemnih voda (GIS pregledovalnik), 2021

 

2014-2019

Enkrat na obdobje NUV

februar 2021

da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda, Uradni list RS, št. 63/05.
  2. Pravilnik o pitni vodi, Uradni list RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09.
  3. Uredba o stanju podzemnih voda, Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16.
  4. Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/09.


Related indicators