KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Več kot polovica stanovanj/hiš v Sloveniji je bila zgrajena pred letom 1980 oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom. V njihovi prenovi leži največji potencial zmanjšanja vplivov na okolje in znižanja porabe energije. Hkrati je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj/hiš - relativno visok. Ta gospodinjstva imajo tudi največ težav s stanovanjskimi razmerami oziroma stanovanjsko prikrajšanostjo in prenaseljenostjo.


Kazalec prikazuje stanovanjske razmere v Sloveniji, stopnjo stanovanjske prikrajšanosti in prenaseljenosti (slednji dve tudi za EU), starost stanovanj, splošne podatke o stanovanjih, stanovanjski standard ter porabo energije in virov v gospodinjstvih.

Gospodinjstva so ponekod razvrščena v kvintile glede na skupna razpoložljiva sredstva.  Kvintilov je pet: v prvem kvintilu je razvrščenih 20 % gospodinjstev z najnižjimi dohodki, v petem kvintilu pa 20 % gospodinjstev z najvišjimi dohodki.

Stavba je vsak gradbeni objekt, ki ima štiri samostojne zidove in enega ali več vhodov in je zgrajen zato, da se v njem prebiva, opravlja katerokoli dejavnost ali hrani materialne dobrine. Stanovanja so strukturno ločeni in neodvisni prostori na fiksnih lokacijah, namenjeni za trajno prebivanje ljudi in se na referenčni dan: (a) uporabljajo kot prebivališče, (b) so prazni ali (c) rezervirani za sezonsko ali sekundarno rabo.

 


Grafi

Slika PG03-1: Stanovanjske razmere gospodinjstev
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (01.07.2023)

Prikaži podatke
Slabo stanje stanovanja [%] Pretemno stanovanje [%] Težave s hrupom [%] Onesnaženost okolja [%] Prisotnost kriminala [%]
2008 31 12 20 21 9
2011 35 13 18 20 9
2013 28 7 13 16 9
2014 30 6 14 16 10
2015 27 6 14 16 10
2017 23 5 14 17 8
2018 23 6 15 17 8
2019 21 5 15 16 8
2020 22 5 16 16 8
2021 20 5 0 0 0
2022 18 6 0 0 0
Slika PG03-2: Stopnja stanovanjske prikrajšanosti
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (01.07.2023)

Prikaži podatke
Slabo stanje stanovanje[%] Kad ali prha v stanovanju[%] Stranišce za lastno uporabo[%] Pretemno stanovanje[%] Niso prikrajšani[%]
2005 19 1,70 1,70 7 70,60
2007 17,50 1 1,10 9,50 70,90
2008 30,20 0,90 0,80 11,80 56,30
2011 34,70 0,60 0,50 12,10 52,10
2013 27 0,60 0,50 6,50 65,40
2016 23,80 0,40 0,30 4,70 70,80
2017 22 0,30 0,20 4,50 73
2018 22,70 0,20 0,20 5,20 71,70
2019 20,60 0,10 0,10 4,20 75
2020 20,80 0,10 0,10 4,30 74,80
2021 19 0,10 0,10 5 75,80
2022 17 0,10 0,10 5,90 76,90
Slika PG03-3: Stopnja prenaseljenosti stanovanja glede na dohodek gospodinjstva
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (01.07.2023)

Prikaži podatke
1. kvintil [%] 2. kvintil [%] 3. kvintil [%] 4. kvintil [%] 5. kvintil [%]
2011 25,30 20,50 18,90 13,90 6,60
2012 25,90 19,70 17,50 12,80 7,20
2013 23,90 17,20 18 11,80 7,10
2014 24,40 18,30 14,30 11,60 5,40
2015 21,40 18,20 12,90 9,80 6
2016 19,90 15,30 13,20 8,90 5,40
2017 18,90 17,30 12,80 9,60 5,60
2018 19,50 16,20 12,20 9,20 5,40
2019 17,30 15,40 11,20 9,80 4,10
2020 18,40 13,70 9,80 7,30 5,50
2021 17,70 12,40 12,40 7,70 4,40
2022 16,80 11,70 13 8,30 5
Slika PG03-4: Stanovanja po letu izgradnje
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (01.07.2023)

Prikaži podatke
med 1919 in 1945 [Število] med 1946 in 1960 [Število] med 1961 in 1970 [Število] med 1971 in 1980 [Število] med 1981 in 1990 [Število] med 1991 in 2000 [Število] med 2001 in 2010 [Število] med 2011 in 2020 [Število]
2021 56743 79793 122155 174806 138534 63870 78182 36422
Slika PG03-5: Izbrani podatki o stanovanjih
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (01.07.2023)

Prikaži podatke
Povprečno število oseb v stanovanju (število) [število] Povprečna ogrevana površina v stanovanju (m2) [m2] Delež klimatiziranih stanovanj (%) [%] … od tega delež uporabe klimatskih naprav za hlajenje in ogrevanje (%) [%] Delež stanovanj s toplotno črpalko (%) [%] Delež stanovanj s sprejemniki sončne energije (%) [%] Povprečna površina sprejemnikov sončne energije (m2) [m2]
2010 2,70 70,90 16,10 42,80 4,70 4,70 6,90
2014 2,50 73,50 19,90 40,70 11,70 6,60 6,40
2019 2,60 76,10 29,40 46,70 15 6 8,50
Slika PG03-6: Stanovanjski standard
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije (01.07.2023)

Prikaži podatke
Število stanovanj [število] Število stanovanj na 1.000 prebivalcev [število] Število stanovanj brez počitniških in sezonskih [število] Povprečna uporabna površina (m2) stanovanja [m2] Delež tri ali večsobnih stanovanj (%) [%] Delež stanovanj, ki imajo kuhinjo, kopalnico in WC (%) [%] Delež stanovanj v zasebni lasti (%) [%]
1971 477273 276 471076 56,80 33,60 42 72,30
1981 608226 321 585780 63,90 44,20 68 68,60
1991 683137 357 652422 68,50 50,10 85 69,90
2002 777772 396 743411 75,70 52,90 87,20 89,40
2011 844656 412 823916 80,40 61,10 91,40 93,40
2015 845415 410 825156 81,10 61,60 92,40 94
2018 852181 412 832285 82,20 62,30 92,80 94,20
2021 864323 410 845912 84 62,80 93,20 94,50
Slika PG03-7: Poraba energije in goriv v gospodinjstvih (TJ) po energetskih virih
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, Preračun Institut ''Jožef Stefan" - Center za energetsko  učinkovitost (IJS-CEU)   (01.07.2023)

Prikaži podatke
Ekstra lahko kurilno olje [TJ] Zemeljski plin [TJ] Lesna goriva [TJ] Utekočinjeni naftni plin [TJ] Električna energija [TJ] Premog [TJ] Daljinska toplota [TJ] Sončna energija [TJ] Toplota iz okolice [TJ]
2003 17632 3615 19724 2304 10829 282 4118 196 45
2008 11375 4279 23087 1824 11455 71 4166 259 224
2011 8934 4741 23074 1641 11560 6 3743 373 455
2013 6383 4789 23197 1265 11623 2 3409 426 835
2014 5195 3710 19124 1030 11252 1 2798 429 872
2016 4671 4815 21805 1319 11736 1 3435 440 1425
2018 4024 4646 18243 1189 12124 0 3139 443 1596
2019 4096 4427 17101 1142 12308 0 3093 443 1659
2020 4464 4421 16977 1093 13083 0 3140 430 2020
2021 3661 4706 18981 1232 13689 0 3427 426 2442
Slika PG03-8: Stopnja prenaseljenosti stanovanj v EU, 2021
Viri:

Eurostat (01.07.2023)

Prikaži podatke
Evropska unija (27) [%] Belgija [%] Bolgarija [%] Ceška [%] Danska [%] Nemčija [%] Estonija [%] Irska [%] Grčija [%] Španija [%] Francija [%] Hrvaška [%] Italija [%] Ciper [%] Latvija [%] Litva [%] Luksemburg [%] Madžarska [%] Malta [%] Nizozemska [%] Avstrija [%] Poljska [%] Portugalska [%] Romunija [%] Slovenija [%] Slovaška [%] Finska [%] Švedska [%]
2021 17 5,90 37,90 15,40 9,20 10,60 14,90 3,40 28,50 6,40 9,40 34,40 28 2,30 41,30 23,70 7,70 17,90 2,90 3,40 14,30 35,70 10,60 41 10,90 0 7,40 16,20
Slika PG03-9: Stanovanjska prikrajšanost v EU, 2020
Viri:

Eurostat (01.07.2023)

Prikaži podatke
EU-27 [%] Avstrija [%] Belgija [%] Bolgarija [%] Ceška [%] Ciper [%] Danska [%] Estonija [%] Finska [%] Francija [%] Grčija [%] Hrvaška [%] Irska [%] Italija [%] Latvija [%] Litva [%] Luksemburg [%] Madžarska [%] Malta [%] Nemčija [%] Nizozemska [%] Poljska [%] Portugalska [%] Romunija [%] Slovaška [%] Slovenija [%] Španija [%] Švedska [%]
2020 4,30 3 2,30 8,60 2 1,60 2,80 2,10 1 3,80 5,80 5,10 1,40 6,10 11,50 5,40 1,60 7,60 1 1,20 1,50 0 3,90 14,30 3,20 3,10 3,40 2,50

Cilji

Ključna cilja do leta 2030, ki sta opredeljena v Dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050), sta:

• Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbah za vsaj 70 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005.

• Obnovljivi viri energije (OVE) predstavljajo vsaj 2/3 rabe energije v stavbah do leta 2030 (delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote).

Cilji iz Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 so:

  • uravnotežena ponudba primernih stanovanj;
  • lažja dostopnost do stanovanj;
  • kakovostna in funkcionalna stanovanja;
  • večja stanovanjska mobilnost prebivalstva.

Stavbe v svoji življenjski dobi različno, a močno vplivajo na okolje. Gradnja, uporaba in rušenje zahtevajo veliko količino virov oz. materialov ter energije, nastajajo večje količine odpadkov. V življenjski dobi stavbe dominira faza rabe stavb, kjer je poraba energije in virov največja. Z ustreznimi ukrepi in vlaganji je tu mogoče zmanjšati vplive na okolje ter doseči največje prihranke. Slovenski stanovanjski fond je star, z velikimi povprečnimi kvadraturami stanovanj in izjemno visokim zasebnim lastništvom. Hkrati pa je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi tudi vlagali v prenovo stanovanj, relativno velik. Ravno v starejšem stanovanjskem fondu pa leži ogromen potencial za zmanjšanje vplivov na okolje oziroma manjšo porabo energije. V Ustavi Republike Slovenije, v 78. členu, je zapisano, da »Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.«

Stanovanjske razmere gospodinjstev

Podatki SURS se nanašajo na različne dejavnike stanovanjskih razmer gospodinjstev:

  • slabo stanje stanovanja (težave s streho, z vlažnimi stenami/temelji/tlemi, s trhlimi okenskimi okvirji ali trhlimi tlemi);
  • ni primernega ogrevanja (gospodinjstvo si finančno ne more privoščiti primerno ogrevanega stanovanja);
  • pretemno stanovanje (ni dovolj dnevne svetlobe);
  • težave s hrupom (sosedov ali hrupa z ulice (promet, tovarne, podjetja itd.);
  • onesnaženost okolja (težave zaradi onesnaženosti okolja, umazanije ali drugih okoljskih problemov, ki jih povzročata promet in industrija);
  • kriminala (težave zaradi kriminala, nasilja ali vandalizma).

Da je bilo njihovo stanovanje leta 2022 v dobrem stanju – kar pomeni, da niso zaznali težav niti zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali vlažnih temeljev niti zaradi trhlih okenskih okvirjev ali tal –, je navedlo 82 % gospodinjstev. V letu pred tem je bilo takih nekoliko manj (80 %). Za dve odstotni točki manj gospodinjstev, to je 96 %, pa si je lahko privoščilo primerno ogrevano stanovanje. Gospodinjstva z najnižjimi dohodki imajo v primerjavi z drugimi dohodkovnimi razredi več težav s stanjem stanovanja, zlasti z ogrevanjem in osvetljenostjo, medtem ko se gospodinjstva v najvišjem dohodkovnem razredu v večji meri pritožujejo nad kriminalom kot preostali.

Stanovanjska prikrajšanost

Stopnja stanovanjske prikrajšanosti glede na elemente prikrajšanosti je odstotek oseb, ki so prikrajšane za posamezni element stanovanjske prikrajšanosti:

1) slabo stanje stanovanja (odstotek oseb, ki imajo v stanovanjih težave s streho, ki pušča, z vlažnimi stenami/temelji/tlemi ali s trhlimi okenskimi okvirji/tlemi);

2) kad ali prha v stanovanju (odstotek oseb, ki v stanovanju nimajo kadi ali prhe);

3) stranišče na izplakovanje za lastno uporabo (odstotek oseb, ki nimajo stranišča na izplakovanje za lastno uporabo);

4) pretemno stanovanje (odstotek oseb, ki menijo, da je njihovo stanovanje pretemno oz. ne dobi dovolj dnevne svetlobe).

V letu 2022 je bilo  76,9 % oseb, ki niso bila prikrajšane za nobenega od navedenih štirih elementov; delež le-teh se z leti postopoma zvišuje. Največ, 17 % vseh oseb je menila, da njihovo stanovanje ni v dobrem stanju; to pomeni, da so imeli težave zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali temeljev ter trhlih okenskih okvirjev ali tal. Tudi ta delež je v rahlem padcu. Odstotek gospodinjstev, ki nima kadi, prhe ali stranišča v stanovanju, je minimalen (po 0,1%). Kar 5,9 % pa jih pravi, da je njihovo stanovanje pretemno; trend tega se v zadnjih letih rahlo povečuje.

Prenaseljenost stanovanj glede na dohodek gospodinjstva

Stopnja prenaseljenosti stanovanja je odstotek oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število, spol in starost članov gospodinjstva. Po razvrstitvi gospodinjstev glede na skupna razpoložljiva sredstva (5 kvintilov po 20 % gospodinjstev) je razbrati, da so imela s prenaseljenostjo stanovanj leta 2022 največ težav gospodinjstva v spodnjih dveh kvintilih (16,8 % in 11,7 %). Generalno gledano se je prenaseljenost stanovanj v opazovanem obdobju 2011 - 2022 v vseh dohodkovnih razredih po letih rahlo zniževala. Leta 2022 je v primerjavi s prejšnjimi leti narasla prenaseljenost zlasti v tretjem dohodkovnem razredu. Seveda imajo najmanj težav s prenaseljenostjo osebe v najvišjem dohodkovnem razredu. Hkrati pa podatki kažejo, da imajo največ težav s prenaseljenostjo enostarševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom; le-teh je skoraj četrtina.

Stanovanja po letu izgradnje

Podatki so za leto 2021. Več kot tri četrtine stanovanj/hiš je bila zgrajenih pred letom 1990, največ, polovica, pa v obdobju med 1961 in 1990. Slovenski stanovanjski fond je torej star in potreben prenove; življenjska doba večjega dela stanovanjskih elementov je v povprečju 30 – 50 let. S podatkom, koliko teh stanovanj je bilo prenovljenih (energetsko ali drugače), ne razpolagamo. Ob predpostavki prenov velja, da ravno v starejšem stanovanjskem fondu leži ogromen potencial za zmanjšanje vplivov na okolje oziroma manjšo porabo energije.

Izbrani podatki o stanovanjih

Po podatkih SURS iz leta 2019 je v stanovanju v povprečju živelo 2,6 oseb, ogrevana stanovanjska površina je merila 76,1 m2. Skoraj tretjina stanovanj je imela klimatske naprave, od tega skoraj polovico za hlajenje in ogrevanje. Delež stanovanj s toplotno črpalko je bil 15 % in s sprejemniki sončne energije 6 % (nekoliko nižje kot leta 2014) .

Stanovanjski standard

Leta 2021 je bilo v Sloveniji 864.323 stanovanj; od tega je bilo 18.411počitniških in sezonskih stanovanj. Podatki kažejo, da je za 1.000 prebivalcev na razpolago 410 stanovanj. Večina stanovanj - 94,5 % - je v zasebni lasti; ta delež z leti ves čas rahlo narašča. Povprečna uporabna površina stanovanja je bila 84 m2. Skoraj dve tretjini je tri ali večsobnih stanovanj. Stanovanj, ki imajo kuhinjo, kopalnico in WC je 93,2 %. V zadnjem desetletju (2011–2021) je bilo zgrajenih 36.400 stanovanj. Skoraj 70 % (25.100) jih je bilo v eno- ali dvostanovanjskih hišah. V povprečju so ta stanovanja merila 131 m2 uporabne površine. Novozgrajena stanovanja v tri- ali večstanovanjskih in drugih stavbah (11.300) pa so imela 63 m2 uporabne površine.

Poraba energije in goriv v gospodinjstvih

Pri podatkih SURS o porabi energije in goriv v gospodinjstvih je razbrati, da so se kot osnovni viri zvišali zlasti poraba lesnih goriv, električne energije in toplote iz okolice ter sončne energije, medtem ko je poraba ekstra lahkega kurilnega olja drastično padla (iz 17.632 leta 2003 na 3661 TJ leta 2021), premoga pa od leta 2018 praktično ni več v gospodinjstvih. Najbolj izrazito se je v opazovanem obdobju od 2003 do 2021 povečala poraba toplote iz okolice.

Stopnja prenaseljenosti stanovanj v EU, 2021

Po podatkih Eurostat je leta 2021 kar 17,0 % ljudi v EU živelo v prenaseljenem gospodinjstvu. Med državami članicami EU so bile precejšnje razlike. Stopnja prenaseljenosti je bila nad 30,0 % na Slovaškem (31,2 %), Hrvaškem (34,4 %), Poljskem (35,7 % ), Bolgariji (37,9 %) in Romuniji (41,0 %), največ pa v Latviji z 41,3 %. Najnižja je bila z 2,3 % na Cipru in 2,9 % na Malti. Tako je bila višja stopnja prenaseljenosti zabeležena v večini vzhodnih in baltskih držav članicah ter v Latviji, Grčiji in Italiji, medtem ko je bila na splošno nižja v zahodnih in nordijskih državah članicah ter v drugih južnih državah članicah. Stopnje prenaseljenosti, nižje od 7,5 %, pa so bile zabeležene na Finskem, v Španiji, Belgiji, na Nizozemskem, Irskem, Malti in Cipru. Slovenija se z 11 % prenaseljenosti uvršča na 13. mesto med državami članicami.

Stanovanjska prikrajšanost v EU, 2020

Stopnja hude stanovanjske prikrajšanosti je opredeljena kot odstotek prebivalstva, ki živi v stanovanju, ki se šteje za prenaseljeno, hkrati pa ima vsaj še en ukrep stanovanjske prikrajšanosti. Poleg prostorske stiske ti ljudje nimajo kopalnice ali stranišča, ali jim v stanovanju pušča streha ali pa stanovanje velja za pretemno. V dveh državah članicah EU se je leta 2020 več kot 1 od 10 prebivalcev soočal s hudo stanovanjsko prikrajšanostjo: Latvija je zabeležila 11,5-odstotno stopnjo, Romunija pa 14,3-odstotno stopnjo. Nasprotno pa se je leta 2020 na Malti in Finskem le 1 % prebivalstva soočal s hudo stanovanjsko prikrajšanostjo. Slovenija se s 3,1 % uvršča na nezavidljivo 14. mesto med državami članicami.

 

Politični okvir 

- Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) je eden ključnih korakov Slovenije k podnebno nevtralni družbi do leta 2050. Slovenija z njim definira energetske in podnebne cilje ter politike in ukrepe, kako te cilje doseči do leta 2030 ter predvidevanja za nadaljnjih deset let.

- Vlada je 7. 1. 2021 sprejela spremembe Stanovanjskega zakona (SZ-1E), ki bodo pripomogle h krepitvi fonda javnih najemnih stanovanj, saj se v Sloveniji trenutno soočamo z oteženim dostopom do primernih stanovanj ter velikim primanjkljajem javnih najemnih stanovanj.

- Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 med drugim navaja, da se nahajamo v situaciji, ko:

-        stanovanj primanjkuje na lokacijah, kjer je povpraševanje po stanovanjih največje;

-        primanjkuje najemnih stanovanj, zlasti tistih, ki bi ranljivejšim skupinam omogočila reševanje stanovanjskega problema;

-        je delež zasebnih stanovanj zelo visok, kar vpliva na fizično stanje stanovanjskega fonda;

-        se stanovanjski fond stara – ne ustreza energetskim in funkcionalnim standardom sodobne družbe in povečuje življenjske stroške;

-        s strani investitorjev ni interesa za vlaganje v stanovanjsko gradnjo v javnem interesu;

-        veljavna zakonodaja ne podpira razvoja najemnega trga – zlasti davčna in stanovanjska zakonodaja ne omogočata uravnoteženih ukrepov za vzpostavitev učinkovitega sistema stanovanjske oskrbe;

-        je mobilnost prebivalstva nizka – v smislu pripravljenosti za menjavo stanovanja glede na potrebe v določenem življenjskem obdobju.

Kakovost bivanja prebivalcev je v veliki meri odvisna od kakovosti bivališč, v katerih živijo, zato je pomembno, da se stanovanjska politika opredeljuje tudi do vprašanja kakovosti stanovanj, njihove energetske in funkcionalne učinkovitosti. Kakovostna stanovanja niso le tista, ki omogočajo dolgo in zdravo življenje, temveč so to predvsem kakovostno grajena stanovanja, ki ustrezajo potrebam uporabnikov in jim prinašajo čim manjše stroške vzdrževanja in bivanja. Z aktivnim pristopom k doseganju zastavljenih ciljev stanovanjske politike se ustvarja pogoje za uspešno gospodarsko rast, saj stanovanjska oskrba, ki ustreza potrebam prebivalstva, podpira razvoj gospodarstva, zmanjšuje motorni promet in posledično izpuste iz prometa in skrbi za racionalno rabo virov. Država, ki svojim prebivalcem zagotavlja možnosti in pogoje, da si v različnih življenjskih obdobjih priskrbijo svojim potrebam in možnostim primerno stanovanje, zagotavlja enake možnosti za vse, povečuje socialno varnost, odpravlja revščino in prispeva k trajnostnemu obnavljanju prebivalstva v pogojih dolgožive družbe.

- Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050) je bila sprejeta marca 2021. Med sektorskimi cilji za GOSPODINJSTVA (poglavje 2.1.2) do 2030 so zapisani trije kazalci:

1 Končna raba energije se zmanjša za 25 odstotkov, emisije CO2 pa za 45 odstotkov.

2 Energetsko bo prenovljenih 16,062 milijonov m2 eno in 7,271 milijonov m2 večstanovanjskih stavb.

3 Raba energije se bo zmanjšala za 6,05 PJ oziroma 26 odstotkov, pri tem bo 36 odstotkov sNES.

- Med 17 cilji trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov, ki naj bi jih dosegale vse države podpisnice (teh je 197), se zlasti Cilj 1. Odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu, tiče tudi področja stanovanj.

- Eko sklad podeljuje nepovratne finančne spodbude občanom in ugodne kredite za učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije, varstvo in učinkovito rabo vode ter za področje odpadkov. V pisarnah mreže ENSVET z brezplačnimi nasveti in razgovori pomagajo pri izboru, načrtovanju in uresničevanju investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah. 

- Novi evropski Bauhaus. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala: „Novi evropski Bauhaus je projekt upanja za premislek o tem, kako bomo po pandemiji lažje sobivali. Gre za povezovanje trajnostnosti in stila, da bi evropski zeleni dogovor približali ljudem in njihovim domovom. Za uspeh novega evropskega Bauhausa potrebujemo raznovrstne ustvarjalne ljudi – oblikovalce, umetnike, znanstvenike, arhitekte in državljane.“

Vplivi na okolje

K porabi energije v stavbah oziroma stanovanjih prispevajo vsi sistemi razsvetljave, sistemi ogrevanja in hlajenja ter raba naprav. Ocenjujejo, da stavbe uporabljajo 13,6 % vse pitne vode, kar je približno 15 milijard litrov vode na leto. Mnogi gradbeni materiali se proizvajajo na ne trajnosten način. Dodatno škodo okolju povzročajo prevozi za gradnjo. Z gradnjo se izgubljajo zemljišča. Prav tako povzroča velik vpliv na okolje pridobivanje in poraba surovin za uporabo gradbenih materialov, s tem da se 40% svetovnih surovin uporablja za gradnjo stavb. Ne nazadnje rušitev ali/in obnova stavb povzroča veliko količino odpadkov, ki pogosto vključujejo beton, kovine, steklo, plastiko, les, asfalt, opeke in drugo. Okrog 70 % vseh gradbenih odpadkov bi se dalo ali ponovno uporabiti ali reciklirati, medtem ko se trenutno večina teh odpadkov odlaga na odlagališčih, ponekod celo v naravi.

V Evropski uniji bi z izboljšavami v gradnji in rabi stavb lahko na primer zmanjšali celotno potrošnjo energije za 42 %, znižali emisije toplogrednih plinov za okoli 35 % ter zmanjšali porabo vode tudi do 30 %.

V raziskavi »Options to reduce the environmental impacts of residential buildings in the European Union—Potential and costs«, so na ravni EU-25 proučili značilnosti 72 tipov stavb v smislu njihove reprezentativnosti, geografske razporeditve, velikosti, sestave materiala in toplotne izolacije. V življenjski dobi stavbe dominira faza rabe stavb, kjer je poraba energije za ogrevanje največja. Toplotne izgube skozi strehe in zunanje stene ter prezračevanja so izrazite za večino eno in več-družinskih hiš. Opredeljene so bile tri izboljšave: dodatna strešna izolacija, dodatna fasadna izolacija in novo tesnjenje za zmanjšanje prezračevanja.

 


Metodologija

Cilji so povzeti po:  

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

PG3-1: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kakovost življenja, Življenjski pogoji, Stanovanjski pogoji (SILC), Stanovanjske razmere. Podatki so na voljo za obdobje 2008-2022. Rezultati statističnega raziskovanja SILC izhajajo iz ankete, izvedene v začetku posameznega leta, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo ankete. Do leta 2008 so spraševali za slabo stanje stanovanja z enim vprašanjem, od vključno leta 2008 naprej pa sprašujejo s tremi ločenimi vprašanji, zato podatki od leta 2008 niso popolnoma primerljivi s podatki iz preteklih let.

PG3-2: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kakovost življenja, Življenjski pogoji, Stanovanjski pogoji (SILC), Stanovanjska prikrajšanost. Na voljo so za obdobje 2005-2022. Rezultati statističnega raziskovanja SILC izhajajo iz ankete, izvedene v začetku posameznega leta, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo ankete. Stopnja stanovanjske prikrajšanosti glede na število elementov prikrajšanosti je odstotek oseb, ki so prikrajšane za 1, 2, 3 ali 4 elemente. Objavljen je tudi odstotek oseb, ki niso prikrajšane za nobenega od navedenih 4 elementov (za 0 elementov).

PG3-3: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kakovost življenja, Življenjski pogoji, Stanovanjski pogoji (SILC), Prenaseljenost stanovanja. Opazovano obdobje je 2011-2022. Gospodinjstva so razvrščena v kvintile glede na razpoložljiva sredstva gospodinjstva. V prvem kvintilu je razvrščenih 20% gospodinjstev z najnižjimi dohodki, v petem kvintilu pa 20 % gospodinjstev z najvišjimi dohodki. Stopnja prenaseljenosti stanovanja je odstotek oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva. Z raziskovanjem SILC za leto 2011 se je spremenila metodologija izračuna tega kazalnika, zato podatki od leta 2011 dalje niso primerljivi s podatki za pretekla leta. Do leta 2010 se kuhinja ni štela za sobo, od leta 2011 dalje se med sobe šteje tudi kuhinja, če meri vsaj 6 m2 in jo gospodinjstvo uporablja tudi kot jedilnico, dnevno sobo, delovno sobo ali za podobne namene.

PG3-4: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju:  Kakovost življenja, Življenjski pogoji,  Stanovanja, Naseljena in nenaseljena stanovanja, občine, Stanovanja po naseljenosti in letu izgradnje, občine, Slovenija, večletno. Objavljeni so podatki za leto 2011, 2015 in 2018 ter 2021; prikazali smo le leto 2021.

PG3-5: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Energetika, Proizvodnja in poraba energije, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih. Kazalniki porabe energije in goriv, gospodinjstva, Slovenija, večletno. Podatki so zaenkrat zbrani za tri leta; 2010 in 2014 in 2019.

PG3-6: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Kakovost življenja, Življenjski pogoji, Stanovanjski standard. Zajemajo obdobje od 1971 do 2021. Do leta 2011 so se zbirali podatki na deset let, nato pa na tri leta.

PG3-7: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Energetika, Proizvodnja in poraba energije, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih (TJ) po energetskih virih. Podatki so zbrani za obdobje 2000-2021. Zbiranje podatkov z vprašalnikom Poraba energije in goriv v gospodinjstvih (APEGG) poteka vsake štiri leta. Izvaja se kombinirano – preko spleta s spletnim vprašalnikom in z osebnim anketiranjem na terenu. Pri raziskovanju sodeluje Institut Jožef Stefan – Center za energetsko učinkovitost (IJS-CEU), kjer s pomočjo modela rabe energije v gospodinjstvih izračunavajo podatke o porabi energije in goriv po namenu in vrsti energetskega vira, o rabi električne energije ter o načinih in virih za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode.  Zaradi osveževanja modela z novejšimi vhodnimi podatki se že objavljeni modelski podatki ob naslednji objavi lahko spremenijo.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki so predstavljeni v deležih, po številu, TJ,  m2.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Stanovanjske razmere gospodinjstev

 

%

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H162S.px

2005 - 2022

Začetek leta za preteklo leto

Letno

30. aprila 2023

Da

Stopnja stanovanjske prikrajšanosti

 

%

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0867806S.px

2005 - 2022

Junij za preteklo leto

Letno

30. aprila 2023

Da

Stopnja prenaseljenosti stanovanj glede na dohodek gospodinjstva

%

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0867921S.px

2005 - 2022

Junij za preteklo leto

Letno

30. aprila 2023

DA

Stanovanja po letu izgradnje

 

Število

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/0871206S.px/

2011

2015

2018

2021

Konec leta za izbrano  obdobje

3-letno

30. aprila 2023

Da

Izbrani  podatki o stanovanjih

 

Število

m2

%

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1815402S.px

2010, 2014, 2019

Konec leta za izbrano  obdobje

Večletno

30. aprila 2023

Ne

Stanovanjski standard 

 

Število

m2

%

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H151S.px

1971 - 2021

Konec leta za izbrano  obdobje

10-letno od 1971 ter 3-letno od 2011 naprej

30. aprila 2023

Ne

Poraba energije in goriv v gospodinjstvih (TJ) po energetskih virih

TJ

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H031S.px

2000 - 2021

Konec leta za preteklo leto

Večletno

30. aprila 2023

Da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov: PG3-8: Podatki zajemajo obdobje med 2013 in 2021. Prikazani so samo podatki za leto 2021.

PG3-9: Podatki so objavljeni za obdobje med  2011 in 2020. Predstavljeni so samo podatki za leto 2020.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki izhajajo predvsem iz mikro podatkov iz statistike EU o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC). Referenčna populacija so vsa zasebna gospodinjstva in njihovi sedanji člani, ki prebivajo na ozemlju države članice EU v času zbiranja podatkov; osebe, ki živijo v kolektivnih gospodinjstvih in v ustanovah so na splošno izključene iz ciljne populacije. Podatki za EU-27 in euro območje so ponderirani podatki povprečja prebivalstva- population-weighted averages of data za države članice.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Stopnja prenaseljenosti stanovanj v EU, 2021

 

%

https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Living_conditions_in_Europe_-_housing&oldid=569706#Key_findings

2011 - 2021

Septembra

Letno

30. aprila 2023

Stanovanjska prikrajšanost v EU, 2020

 

%

https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Living_conditions_in_Europe_-_housing&oldid=569706#Key_findings

2011 - 2020

Septembra

Letno

30. aprila 2023

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura


Related indicators