KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji zajema večji del energijske porabe v kmetijstvu plinsko olje za pogon kmetijskih strojev (59,0 %), sledi energija za proizvodnjo mineralnih dušikovih gnojil (34,7 %) in električna energija (3,7 %). Poraba plinskega olja se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila. Na porabo električne energije za skladiščenje vpliva predvsem količina pridelanega sadja. Pri neposredni porabi energije v letu 2022 izstopa Nizozemska, predvsem zaradi velikega deleža rastlinjakov, sledi ji Belgija.

 


Poraba energije v kmetijstvu je izražena z neposredno porabo plinskega olja in električne energije ter s posredno porabo energije za proizvodnjo mineralnih gnojil. Prikazana je tudi poraba energije na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi in narejena primerjava z drugimi evropskimi državami.


Grafi

Slika KM09-1: Sestava porabe energije v kmetijstvu v letu 2023
Viri:

KIS, 2024; SURS, 2024

Prikaži podatke
Plinsko olje [TJ/leto] Električna energija [TJ/leto] Dušikova gnojila [TJ/leto] Fosforjeva gnojila [TJ/leto] Plinsko olje [%] Električna energija [%] Dušikova gnojila [%] Fosforjeva gnojila [%]
Poraba energije 2464,60 155,69 1449,60 110,77 58,95 3,72 34,67 2,65
Slika KM09-2: Poraba energije plinskega olja v kmetijstvu v obdobju 1992–2023
Viri:

KIS, 2024; SURS, 2024

Prikaži podatke
Plinsko olje [TJ/leto]
1992 2853,15
1993 2837,18
1994 2759,29
1995 2694,51
1996 2635,53
1997 2536,97
1998 2519,76
1999 2559,14
2000 2612,36
2001 2615,77
2002 2594,41
2003 2616,21
2004 2517,71
2005 2611,33
2006 2516,68
2007 2558,50
2008 2527,49
2009 2404,67
2010 2477,34
2011 2351,80
2012 2461,94
2013 2458,01
2014 2475,11
2015 2447,61
2016 2451,77
2017 2470,98
2018 2449,84
2019 2462,81
2020 2484,57
2021 2461,08
2022 2460,80
2023 2464,60
Slika KM09-3: Poraba električne energije v kmetijstvu v obdobju 2013–2023
Viri:

KIS, 2024; SURS, 2024

Prikaži podatke
Električna energija [TJ/leto]
2013 191,10
2014 199,30
2015 194,20
2016 191,20
2017 193,70
2018 193,30
2019 201,10
2020 218,70
2021 198,60
2022 157,10
2023 155,70
Slika KM09-4: Poraba energije za proizvodnjo porabljenih dušikovih in fosforjevih gnojil v obdobju 1992–2023 (v GJ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi)
Viri:

KIS, 2024; SURS, 2024

Prikaži podatke
Dušikova gnojila [GJ/ha] Fosforjeva gnojila [GJ/ha] Skupaj [GJ/ha]
1992 4,07 0,39 4,47
1993 3,51 0,44 3,95
1994 3,67 0,50 4,17
1995 3,57 0,47 4,04
1996 3,55 0,47 4,01
1997 4 0,50 4,50
1998 4,12 0,54 4,67
1999 4,01 0,56 4,57
2000 3,90 0,51 4,41
2001 3,97 0,46 4,43
2002 3,85 0,44 4,28
2003 3,94 0,43 4,36
2004 3,59 0,42 4,01
2005 3,34 0,37 3,71
2006 3,60 0,37 3,97
2007 3,46 0,36 3,82
2008 2,96 0,34 3,30
2009 3,50 0,23 3,73
2010 3,31 0,29 3,60
2011 3,44 0,28 3,72
2012 3,19 0,26 3,45
2013 3,31 0,26 3,57
2014 3,45 0,27 3,72
2015 3,45 0,28 3,73
2016 3,30 0,27 3,57
2017 3,27 0,27 3,54
2018 3,33 0,27 3,60
2019 3,40 0,24 3,64
2020 3,33 0,25 3,57
2021 3,54 0,22 3,75
2022 3,38 0,16 3,54
2023 3,02 0,23 3,25
Slika KM09-5: Poraba energije v kmetijstvu v evropskih državah v letu 2022 (v GJ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi)
Viri:

Eurostat, 2024; preračuni KIS

Prikaži podatke
Neposredna uporaba energije [GJ/ha] Posredna poraba energije [GJ/ha]
Belgija 24,18 5,30
Bolgarija 1,61 4,07
Češka 7,27 5,42
Danska 8,92 4,41
Nemčija 9,21 3,89
Estonija 4,11 2,54
Irska 3,03 4,70
Grčija 2,13 1,88
Španija 4,45 1,81
Francija 6,30 4,12
Hrvaška 6,89 3,69
Italija 9,43 2,67
Latvija 4,10 2,51
Litva 1,82 2,69
Luxemburg 8,81 3,70
Madžarska 4,92 3,81
Nizozemska 68,10 6,30
Avstrija 8,23 2,22
Portugalska 4,21 1,05
Romunija 1,83 2,20
Slovenija 6,46 3,45
Slovaška 2,81 3,71
Finska 12,93 2,80
Švedska 9,06 3,66

Cilji

  • Zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 36 % glede na leto 2005;
  • vsaj 35 % izboljšanje energetske učinkovitosti, kar je višje od cilja sprejetega na ravni EU (32,5 %);
  • vsaj 27 % obnovljivih virov energije, kjer je Slovenija zaradi relevantnih nacionalnih okoliščin, v prvi vrsti okoljskih omejitev, morala pristati na nižji cilj od cilja na ravni EU (32 %) s prizadevanjem, da se ambicija zviša pri naslednji posodobitvi NEPN (2023/24);
  • vlaganja 3 % BDP v raziskave in razvoj, od tega 1 % BDP javnih sredstev.

 


Poraba plinskega olja v kmetijstvu je bila v Sloveniji v proučevanem obdobju od 1992 do 2023 najvišja leta 1992. To leto smo vzeli za izhodiščno leto. Če gledamo zadnje proučevano leto, je bila poraba goriva v letu 2023 za 13,6 % manjša kot v letu 1992. V zadnjih desetih letih se poraba plinskega olja ni bistveno spremenila in znaša okoli 2.400 TJ/leto.

Postopki, ki zmanjšujejo porabo goriva na hektar (npr. direktna setev, konzervacijski (ohranitveni) način obdelave se širijo relativno počasi; uporabljajo jih večja kmetijska gospodarstva. Poleg tega se vedno več uporabljajo mehanski postopki za varstvo pred pleveli ali vzdrževanje vrstnega prostora pod debli sadja ali vinske trte kar zahteva večje število prehodov in s tem večjo porabo goriva. Mehanizira pa se tudi postopke, ki so bili do nedavnega ročni (npr. spravilo grozdja s kombajni).

Poraba električne energije v obdobju 2013 do 2023 niha, na porabo električne energije v hladilnicah (skladiščih) vpliva količina pridelanega sadja. Posredno porabo energije v kmetijstvu izražamo z energijo potrebno za proizvodnjo mineralnih gnojil. Najvišja skupna posredna poraba energije, v obdobju 1992 do 2023, je bila ugotovljena za izhodiščno leto 1992, na kar je sledil trend padanja. Skupna posredna poraba energije za leto 2023 je bila tako manjša za 37,2 % v primerjavi z izhodiščnim letom 1992. V kolikor pogledamo porabo posredne energije na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi pa je bila leta 2023 poraba posredne energije manjša za 28,8 % glede na izhodiščno leto 1992. Največja poraba posredne energije na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi pa je bila leta 1998. Ker v Sloveniji ne proizvajamo mineralnih gnojil, ta energija sicer ne vpliva na nacionalno energijsko bilanco, posredno pa prav tako obremenjuje okolje z ogljikovim dioksidom.

Največjo neposredno porabo energije v letu 2022 (med državami za katere so podatki razpoložljivi) ima Nizozemska predvsem zaradi velikega deleža rastlinjakov, sledi ji Belgija.


Metodologija

Cilji povzeti po: Nacionalni energetski in podnebni načrt - NEPN

Cilji kazalca Poraba energije v kmetijstvu so sestavni del ciljev, ki jih ima država Slovenija na celotnem področju porabe energije. Ključni cilji do leta 2030 so opredeljeni v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN).

Evropska komisija (EK) je leta 2018 v okviru zakonodajnega paketa “Čista energija za vse Evropejce” sprejela UREDBO (EU) 2018/1999 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Ta uredba določa zakonodajni temelj za nov način upravljanja z energijo Unije in pripravo celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) (ang. Integrated National Energy and Climate Plans).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatke za izračun kazalnika smo pridobili iz uradnih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije ter iz študije Poraba goriv v kmetijstvu, ki jo je izdelal Kmetijski inštitut Slovenije.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Poraba energije v kmetijstvu je prikazana z neposredno porabo plinskega olja in električne energije ter posredno porabo energije za proizvodnjo mineralnih gnojil.

Porabo plinskega olja smo ocenili v povezavi s kmetijskimi zemljišči v uporabi, in sicer ob upoštevanju porabe 140 l/ha (Poraba goriv v kmetijstvu, Kmetijski inštitut Slovenije, 2003). Celotno porabo plinskega olja smo izračunali na podlagi kmetijskih zemljišč v uporabi, izrazili pa z energijo plinskega olja v TJ. Pri tem velja poudariti, da ne gre za podatke o dejanski porabi, temveč za grobo oceno.

Porabo električne energije v kmetijstvu smo izračunali na podlagi podatkov iz Statističnega urada Republike Slovenije. Njihovi Ekonomski računi v kmetijstvu vsebujejo tudi ocene o porabi električne energije v kmetijstvu.

Navajajo strošek za porabljeno električno energijo v kmetijstvu. SURS tudi vodi statistiko drobno prodajnih cen za električno energijo. Iz teh cen Oddelek za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije izračuna povprečno ceno električne energije porabljene v kmetijstvu. To ceno Oddelek za ekonomiko kmetijstva uporablja tudi v svojih kalkulacijah za kmetijstvo. Iz stroškov za porabljeno električno energijo v kmetijstvu in povprečno ceno električne energije smo izračunali porabo električne energije v kWh.

Podatke o porabljeni energiji za proizvodnjo mineralnih gnojil smo izračunali po podatkih o porabi mineralnih gnojil, površini kmetijskih zemljišč v uporabi (Statistični urad Republike Slovenije) in glede na potrebno energijo za proizvodnjo 1 kg hranila (European Environment Agency).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Skupine zemljiških kategorij in njivskih posevkov (ha), Slovenija, letno

ha

 

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502401S.px

 

1992–2021

Za prejšnje leto

Enkrat letno

22.10.2024

Da

Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu, Slovenija, letno

t

 

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1517001S.px

 

1992–2021

Za prejšnje leto

Enkrat letno

22.10.2024

Da

Ekonomski računi za kmetijstvo po proizvodih [New Chronos], Slovenija, letno

mio EUR

 

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1561501S.PX

 

2013–2021

Za prejšnje leto

Enkrat letno

22.10.2024

Da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1 in 3

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Evropski podatki za porabo energije so pridobljeni iz podatkov Eurostat-a in so prikazani za leto 2022. Podatki so bili dostopni za večino evropskih držav, ne pa ravno za vse.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Prikazana je posredna poraba energije, ki je izračunana iz Eurostat podatkov za porabljena mineralna gnojila in površin kmetijskih zemljišč v uporabi. Za neposredno energijo smo uporabili podatke Eurostat-a o »Final consumption - other sectors - agriculture and forestry - energy use«.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Final energy consumption by agriculture/forestry per hectare of utilised agricultural area

TJ

 

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/TAI04/default/table?lang=en&category=nrg.nrg_quant.nrg_quanta.nrg_bal

 

2016

 

Za prejšnje leto

enkrat letno

22.10.2022 in 16.10.2019

Da

Consumption of inorganic fertilizers [AEI_FM_USEFERT]

t

 

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/AEI_FM_USEFERT/default/table

 

2016

Za prejšnje leto

Enkrat letno

22.10.2022 in 16.10.2019

Da

 

Drugi viri in literatura