[ZD19] Izbruhi okužb s hrano
Ključno sporočilo
Okužbe s hrano še vedno predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem in so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu. V letih od 2018 do 2022 je bilo v Sloveniji prijavljenih 1.152 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kapljični (902), sledijo kontaktni izbruhi (186) in izbruhi povzročeni s hrano (22).
Definicija
Kazalec predstavlja število prejetih prijav izbruhov okužb s hrano v Sloveniji in izbranih državah EU.
Okužbe s hrano so opredeljene kot bolezni, ki jo povzročijo bodisi mikroorganizmi ali toksini in vstopijo v telo z zaužitjem hrane (živil). (ICD-10, A00 do A08).
Hrana (ali živilo) je vsaka snov ali izdelek v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, ki je namenjen ali se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje. Ta opredelitev vključuje tudi pitno vodo ter zajema posamezne sestavine živila in tudi sestavljene obroke (Uredba (ES) št. 178/2002).
Izbruh okužb s hrano pomeni pojav dveh ali več primerov iste bolezni in / ali okužbe ali stanje, v katerem opaženo število primerov pri ljudeh presega pričakovano število in pri katerem so primeri vezani ali verjetno vezani na isto hrano (živilo) kot nosilec okužbe (Direktiva 2003/99/ES).
Pogosto se namesto izbruha uporablja izraz epidemija, ki v bistvu pomeni isto, le da ima izraz bolj resno konotacijo, zato se redkeje uporablja z namenom, da se v javnosti prepreči negativen odziv.
Kazalec izbruhov okužb s hrano je pomemben za okolje, saj lahko izbruhi kažejo na kontaminacijo v prehranski verigi, kar je pogosto povezano z okoljsko onesnaženostjo, kot so onesnažena voda, tla ali zrak. Poleg tega lahko prekomerna uporaba pesticidov, nepravilno ravnanje z odpadki in podnebne spremembe prispevajo k povečanju tveganja za okužbe s hrano. Spremljanje teh izbruhov je zato ključno za ocenjevanje vpliva okoljskih dejavnikov na javno zdravje in za izvajanje potrebnih ukrepov za varovanje okolja in zdravja ljudi.
Grafi
Baza podatkov Survival, NIJZ, 2014–2019 (2023)
| Obrat javne prehrane [Št. prijavljenih izbruhov] | Gostinski obrat, hotel [Št. prijavljenih izbruhov] | Gospodinjstvo [Št. prijavljenih izbruhov] | Bolnišnica, dom starejših občanov, zdravilišče, vrtci, šola, drugo [Št. prijavljenih izbruhov] | Skupaj [Št. prijavljenih izbruhov] | |
|---|---|---|---|---|---|
| 2014 | 0 | 3 | 1 | 4 | 8 |
| 2015 | 0 | 0 | 0 | 2 | 2 |
| 2016 | 0 | 5 | 1 | 1 | 7 |
| 2017 | 1 | 1 | 0 | 0 | 2 |
| 2018 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 2019 | 0 | 0 | 0 | 1 | 1 |
| 2020 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 2021 | 0 | 0 | 1 | 0 | 1 |
| 2022 | 0 | 2 | 0 | 3 | 5 |
EU summary report on zoonoses, zoonotic agents and food-borne outbreaks 2018-2021; EFSA Journal (2023)
| 2012 [Št. prijavljenih izbruhov] | 2013 [Št. prijavljenih izbruhov] | 2014 [Št. prijavljenih izbruhov] | 2015 [Št. prijavljenih izbruhov] | 2016 [Št. prijavljenih izbruhov] | 2017 [Št. prijavljenih izbruhov] | 2018 [Št. prijavljenih izbruhov] | 2019 [Št. prijavljenih izbruhov] | 2020 [Št. prijavljenih izbruhov] | 2021 [Št. prijavljenih izbruhov] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Avstrija | 122 | 133 | 96 | 78 | 80 | 69 | 52 | 48 | 21 | 20 |
| Belgija | 327 | 311 | 370 | 352 | 378 | 304 | 397 | 571 | 331 | 547 |
| Bulgarija | 2 | 0 | 14 | 6 | 17 | 20 | 18 | 16 | 6 | 0 |
| Hrvaška | 0 | 60 | 44 | 56 | 48 | 57 | 24 | 46 | 13 | 9 |
| Ciper | 0 | 0 | 0 | 3 | 4 | 0 | 2 | 2 | 1 | 0 |
| Češka | 23 | 19 | 37 | 28 | 30 | 29 | 26 | 24 | 21 | 42 |
| Danska | 85 | 69 | 57 | 37 | 49 | 62 | 65 | 51 | 35 | 63 |
| Estonija | 17 | 14 | 6 | 6 | 6 | 9 | 15 | 13 | 14 | 8 |
| Finska | 45 | 43 | 41 | 43 | 59 | 39 | 74 | 54 | 36 | 48 |
| Francija | 1279 | 1221 | 1364 | 1429 | 1452 | 1378 | 1,63 | 1,79 | 1,01 | 1,29 |
| Nemčija | 393 | 408 | 430 | 384 | 397 | 389 | 416 | 402 | 193 | 168 |
| Grčija | 32 | 24 | 4 | 9 | 7 | 6 | 5 | 6 | 4 | 6 |
| Madžarska | 115 | 119 | 37 | 52 | 76 | 40 | 41 | 35 | 11 | 19 |
| Irska | 38 | 25 | 20 | 29 | 27 | 24 | 20 | 25 | 23 | 6 |
| Italija | 20 | 0 | 1 | 37 | 91 | 99 | 134 | 135 | 70 | 94 |
| Latvija | 477 | 598 | 491 | 98 | 49 | 22 | 33 | 33 | 17 | 12 |
| Litva | 93 | 115 | 247 | 28 | 27 | 49 | 36 | 55 | 5 | 7 |
| Luksemburg | 0 | 0 | 0 | 1 | 3 | 2 | 47 | 0 | 1 | 1 |
| Malta | 35 | 6 | 22 | 0 | 39 | 37 | 8 | 45 | 25 | 26 |
| Nizozemska | 273 | 291 | 207 | 406 | 594 | 665 | 756 | 735 | 559 | 838 |
| Poljska | 490 | 446 | 382 | 423 | 472 | 485 | 522 | 445 | 153 | 299 |
| Portugalska | 7 | 18 | 25 | 20 | 24 | 18 | 11 | 13 | 4 | 17 |
| Romunija | 10 | 20 | 27 | 21 | 19 | 12 | 29 | 7 | 3 | 2 |
| Slovaška | 731 | 458 | 465 | 425 | 452 | 462 | 804 | 648 | 320 | 214 |
| Slovenija | 10 | 4 | 8 | 5 | 8 | 2 | 0 | 1 | 0 | 1 |
| Španija | 447 | 424 | 434 | 0 | 0 | 415 | 622 | 506 | 161 | 221 |
| Švedska | 232 | 286 | 352 | 333 | 329 | 344 | 75 | 65 | 50 | 49 |
| Velika Britanija | 60 | 84 | 70 | 53 | 49 | 41 | 49 | 57 | 30 | 2 |
EFSA; The European Union summary report on trends and sources of zoonoses, zoonotic agents and foodborne outbreaks (2023)
| Dokazi močnih izbruhov | Dokazi šibkih izbruhov | |
|---|---|---|
| Neznano | 26 | 1805 |
| Bakterijski toksini | 13 | 471 |
| S. Enteritidis | 58 | 292 |
| Norovirus | 41 | 199 |
| Salmonella | 40 | 180 |
| C. jejuni | 14 | 92 |
| Campylobacter | 3 | 82 |
| Bacillus cereus | 15 | 68 |
| Salmonella spp., nespecificiran | 15 | 65 |
| Staphylococcal enterotoxins | 14 | 40 |
| Campylobacter spp., nespecificiran | 3 | 49 |
| S. Typhimurium | 9 | 41 |
| Histamine | 15 | 32 |
| Clostridium perfringens | 19 | 19 |
| L. monocytogenes | 7 | 14 |
Cilji
- spremljanje in ocena različnih kategorij živil kot možnih virov prenosa povzročiteljev,
- identifikacija dejavnikov tveganja, ki prispevajo k nastanku izbruhov, povzročenih s hrano,
- ocena trendov glede na število in velikost izbruhov in delež izbruhov, povezanih z različnimi povzročitelji,
- ocena resnosti obolenja glede na število hospitaliziranih in umrlih v izbruhu,
- na podlagi zbranih podatkov obveščati splošno in strokovno javnost z namenom zmanjševanja števila okužb s hrano.
Poleg navedenih ciljev, želimo v skladu z Direktivo 2003/99 / ES, ki opredeljuje spremljanje zoonoz in povzročiteljev zoonoz, izboljšati obravnavo izbruhov povzročenih s hrano, izboljšati kvaliteto poročanja o izbruhih, ter izboljšati sodelovanje in medsebojno obveščanje med OE NIJZ, zdravstveno in veterinarsko inšpekcijo in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Spremljanje izbruhov povzročenih z živili mora biti skupni interes vseh udeležencev.
Komentar
Med nalezljivimi boleznimi, so bolezni, ki se prenašajo s hrano, še vedno najpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti in še vedno predstavljajo velik javnozdravstveni izziv. S hitrim in pravočasnim zaznavanjem izbruhov s hrano, ter dobro opravljeno epidemiološko preiskavo, ki temelji na usklajeni in poenoteni metodologiji, želimo zagotoviti kvalitetne podatke, ki bodo pripomogli k doseganju zastavljenih ciljev.
V tej skupini so najpogostejše črevesne nalezljive bolezni, ki jih povzročajo različni povzročitelji. Živali ali ljudje jih izločajo z blatom in izbruhanino, prenašajo se prek umazanih rok (bolezni »umazanih rok«), okužene hrane (okužbe s hrano), vode (hidrična okužba) ali predmetov (kontaktna okužba) - tako najdejo pot v usta človeka, ki potem zboli, tj. »fekalno oralna pot širjenja«. Epidemiološki rezervoar za črevesne nalezljive bolezni so različne živali in tudi človek, s simptomi ali brez njih.
Driska in bruhanje sta vodilna klinična simptoma večine ČNB (črevesno nalezljivih bolezni). Pri driski je spremenjena konsistenca iztrebkov (kašasti ali tekoči) in povečano število iztrebljanj (tri ali več dnevno). Pogosta klinična znaka sta tudi povišana telesna temperatura in krčevite bolečine v trebuhu. Zastrupitev s hrano je oznaka za prebavne motnje, ki jih povzročajo različni toksini. Toksini, ki jih tvorijo bakterije, so lahko prisotni že v živilu ali pa jih bakterije tvorijo v črevesju, potem ko jih je človek zaužil s hrano.
Zastrupitev s hrano se največkrat odraža s slabostjo in bruhanjem, v manjši meri pa tudi z bolečinami v trebuhu in drisko.
Med znanimi bakterijskimi povzročitelji prevladujejo kampilobaktri in salmonele, med virusnimi pa norovirusi.
V letih od 2018 do 2022 je bilo v Sloveniji prijavljenih 1.152 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kapljični (902), sledijo kontaktni izbruhi (186) in izbruhi povzročeni s hrano (22).
Na območju Slovenije smo v novembru in decembru 2022 obravnavali izbruh salmoneloze, ki ga je povzročila Salmonella Enteritidis. Okužilo se je 138 oseb, 70 moških in 68 žensk. Oboleli so bili v povprečju stari 33 let. V bolnišnici se je zdravilo 33 (24%) oseb, umrl ni nihče. Epidemiološka preiskava je ugotovila, da je večina obolelih (81%) v času inkubacijske dobe okužbe s salmonelo navajala uživanje tatarskega bifteka istega proizvajalca. Skupnega dogodka, kjer bi se okužba lahko širila, ni bilo. Obolevali so ljudje iz vseh regij Slovenije, razen in novogoriške. Povezavo z virom okužbe smo dokazali s sekvenciranjem celotnega genoma humanih izolatov in izolatov iz vzorca tatarskega bifteka. S primerjavo sekvenčnih profilov so dokazali ozko genetsko sorodnost med humanimi in živilskimi izolati, kar nakazuje, da se je okužba s salmonelo z veliko verjetnostjo širila preko hrane (tatarskega bifteka).
Delež prijavljenih izbruhov na ravni EU v letu 2021 je bil 0,9/100 000 prebivalcev. Največ izbruhov nima znanega povzročitelja (45,7 %), sledijo izbruhi povzročeni z bakterijskimi povzročitelji (28,5 %), sledijo bakterijski toksini (17,0 %), virusi (6,8 %), drugi povzročitelji (1,8 %), ter paraziti (0,2 %). Med bakterijskimi povzročitelji je bila najpogosteje ugotovljena Salmonela Enteritidis (30,6 %), ki je povzročila tretjino bakterijsko povzročenih izbruhov. Med virusnimi povzročitelji je bil najpogosteje ugotovljen norovirus (88,5 %).
Kazalec o izbruhih okužb s hrano je pomemben tudi z vidika okolja, saj lahko vpliva na prepoznavanje in obvladovanje okoljskih dejavnikov, ki prispevajo k širjenju bolezni. Na primer, kontaminacija vode in hrane z mikroorganizmi ali toksini je pogosto povezana z neustreznimi okoljskimi praksami, kot so neprimerna uporaba pesticidov, slaba upravljanja z odpadki ali onesnaženje virov pitne vode. Poleg tega podnebne spremembe lahko vplivajo na povečanje tveganja za širjenje patogenov, kar še dodatno poudarja potrebo po natančnem spremljanju in preprečevanju izbruhov okužb s hrano.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji in pravne podlage: Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 82/21, 178/21 – odl. US in 125/22), Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Uradni list RS, št. 16/99 in 58/17), Direktiva 2003/99/ES o spremljanju zoonoz, Kodeks Alimentarius - Mednarodni standardi za varnost hrane
Izvorna baza podatkov: Podatki o izbruhih okužb s hrano v Sloveniji se sprotno rutinsko zbirajo že več 10 let. Od leta 1990 se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL. Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil prijav izbruhov, vse na IVZ (NIJZ), za obdobje 2009–2018.
Skrbnik podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Center za nalezljive bolezni (CNB)
Datum zajema podatkov: september 2023
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 82/21, 178/21 – odl. US in 125/22), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Uradni list RS, št. 16/99 in 58/17), ki določa režim prijave. Pravilnik določa, da mora zdravnik v roku treh do šestih ur po ugotovitvi suma na epidemijo oziroma epidemije nalezljive bolezni obvestiti območni ZZV oziroma območno enoto NIJZ (OE NIJZ) in sodelovati pri obvladovanju epidemije. OE NIJZ o epidemiji takoj obvesti Center za nalezljive bolezni NIJZ; CNB NIJZ. OE NIJZ določa ukrepe za obvladovanje epidemije nalezljive bolezni in sodeluje pri njihovem izvajanju. Zaradi določil nove evropske uredbe akutnih gastroenterokolitisov, kjer povzročitelj ni znan, ne moremo več zbirati, ker niso opredeljeni v Zakonu o nalezljivih boleznih in Pravilniku o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje. V Sloveniji tako posameznih primerov akutnih gastroenterokolitisov, kjer povzročitelj ni znan, ne prijavljamo več, zato je tudi incidenca ČNB nižja. Še vedno pa ostaja obvezna prijava akutnih gastroenterokolitisov, kjer povzročitelj je opredeljen.
V primeru epidemije nalezljive bolezni iz 1. skupine, opredeljene v pravilniku, in epidemije, ki zajame dve ali več območij koordinira izvajanje ukrepov CNB NIJZ. Dodatno pravilnik v 8. členu določa, da OE NIJZ prijavo in odjavo epidemije posreduje CNB NIJZ pisno ali v elektronski obliki.
Poročila se objavijo na spletni strani NIJZ, pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih enotah NIJZ.
Metodologija obdelave podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za nalezljive bolezni. Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu prijavljenih izbruhov okužb s hrano.
Informacija o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: Obvezno prijavljanje, zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje.
Slabosti: Ne zazna se vseh izbruhov.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Ne zazna se vseh izbruhov.)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za druge države
Vir podatkov: The European Surveillance System (TESSy)
Skrbnik podatkov: European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority
Datum zajema podatkov za kazalec: september 2023
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: TESSy je zelo prilagodljiv sistem za zbiranje, analizo in širjenje podatkov. Ključni cilji sistema TESSy so analiza podatkov in oblikovanje sklepov za ukrepanje na področju javnega zdravja. Podatke o nalezljivih boleznih v sistem TESSy pošiljajo vse članice EU-27, kot je to zapisano v Odločbi Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti in novejša različica - Uredba (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 glede pregledov na notranjih mejah.
Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o številu prijavljenih izbruhov okužb s hrano po letih.
Geografska pokritost: EU-27
Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti kazalca: Prednost: podatki o izbruhih okužb s hrano so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: z vidika podatkov!
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (ne zaznamo vseh izbruhov)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura
- Direktiva 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003
o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS
- European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority. The European Surveillance System (TESSy).
- NIJZ, Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. Letna poročila, 2014–2018. Ljubljana: NIJZ, 2014–2018.
- Odločba Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti
- Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur.l. RS, št. 16/1999
- Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1).
- Zakon o nalezljivih boleznih, Ur.l. RS, št. 69/1995
- ECDC, EFSA 2017 https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2018.5500
- Direktiva 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003
o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS
- European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority. The European Surveillance System (TESSy).
- NIJZ, Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. Letna poročila, 2014–2018. Ljubljana: NIJZ, 2014–2018.
- Odločba Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti
- Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur.l. RS, št. 16/1999
- Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1).
- Zakon o nalezljivih boleznih, Ur.l. RS, št. 69/1995
- ECDC, EFSA 2017 https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2018.5500