KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Tako prebivalci držav EU-27 kot tudi prebivalci Slovenije se le delno zavedajo problema naraščajočega prometa in njegovih posledic za okolje in zdravje. Ozaveščenost javnosti o vplivih prometa na okolje je še vedno na razmeroma nizki ravni, čeprav so razlike med evropskimi državami precejšnje. Zavedanje ljudi o okoljskih problemih prometa ne vodi avtomatično v spreminjanje potovalnih navad, kljub temu, da bi to prispevalo k njihovemu boljšemu zdravju.


Kazalec prikazuje uporabo različnih potovalnih načinov na dnevnih poteh, razloge za njihovo uporabo in potovalne navade na daljših poteh (nad 300 km) v evropskih državah (EU-27), posredno pa izpostavlja stopnjo ozaveščenosti evropskega (in slovenskega) prebivalstva o vplivih prometa na okolje, ki se odraža zlasti v okviru prepoznavanja intenzitete ključnih problemov, s katerimi so povezane različne oblike prometa. Kazalec je narejen na podlagi raziskave Evropske komisije Special Eurobarometer 495: Mobility and transport.


Grafi

Slika PR06-1: Katero glavno vrsto prevoza uporabljajo anketiranci na običajen dan? Z glavno vrsto mislimo na tistego, ki traja najdlje (2019)
Viri:

Evropska komisija, Special Eurobarometer 495: Mobility and transport2020. (16. 11. 2022)

Prikaži podatke
Osebni avtomobil [%] Vlak [%] Motor [%] Javni prevoz [%] Hoja [%] Javna kolesa in skiroji, tudi na električni pogon [%] Nič od naštetega [%] Ostalo [%] Ne vem [%]
Ciper 89 0 2 3 5 0 1 0 0
Slovenija 71 1 1 7 9 2 5 0 0
Irska 68 1 0 12 15 0 2 1 0
Malta 65 0 1 21 9 0 2 0 0
Luksemburg 65 3 0 21 7 1 1 0 0
Nemčija 58 1 1 13 11 0 1 0 0
Velika Britanija 58 2 1 18 15 1 2 1 0
Danska 58 2 1 6 7 12 1 1 0
Francija 57 1 2 16 18 1 2 0 0
Italija 57 0 8 11 14 2 4 0 0
Finska 57 1 2 11 16 0 0 0 0
Avstrija 57 3 3 15 8 1 5 0 0
Belgija 54 4 1 17 9 1 2 0 0
Portugalska 54 1 2 22 17 0 4 0 0
EU-28 52 1 2 16 17 1 3 0 0
Hrvaška 52 0 1 18 19 2 2 0 0
EU-28-VB 51 1 3 16 17 1 3 0 0
Estonija 51 1 0 23 18 1 2 0 0
Litva 48 0 0 26 13 1 7 0 0
Slovaška 45 2 0 19 25 1 2 0 0
Grčija 45 0 7 22 22 1 1 0 0
Poljska 43 1 1 21 17 3 6 0 1
Nizozemska 42 5 2 4 5 0 0 1 0
Španija 42 1 3 19 30 1 2 0 0
Latvija 42 0 1 23 23 1 2 0 0
Švedska 40 3 1 17 18 0 0 0
Češka 40 2 0 28 21 1 2 0 0
Bolgarija 36 0 1 23 34 1 3 0 0
Madžarska 36 1 2 21 19 2 5 0 0
Romunija 35 0 0 23 30 3 5 0 0
Slika PR06-2: Kateri razlogi so vplivali na to, da so se anketiranci odločili za uporabo te vrste prevoza? (2019)
Viri:

()

Opomba:

Opomba k PR02-2: Na to vprašanje so odgovarjali le tisti anketiranci, ki so dnevno mobilni in ki vedo kater način mobilnosti uporabljajo (N = 28 285).

Prikaži podatke
Cena [%] Zanesljivost [%] Okoljevarstveni razlogi [%] Varnost [%] Hitrost [%] Frekventnost storitve [%] Razpoložljivost infrastrukture in zmogljivosti [%] Dostopnost infrastrukture in zmogljivosti [%] Povezave z drugimi potovalnimi načini [%] Udobje [%] Zastoji pri drugih potovalnih načinih [%] Zasebnost [%] Užitek [%] Ni alternative [%] Drugo [%] Ne vem [%]
Ciper 0 2 0 8 21 4 0 0 0 12 2 10 4 37 0
Irska 3 17 3 2 9 4 3 1 2 10 2 5 5 31 2 1
Francija 3 3 3 2 24 2 3 1 1 9 2 7 8 30 2
Slovenija 2 7 2 2 21 9 4 3 1 9 2 4 5 28 1
Bolgarija 7 4 2 2 16 3 3 1 2 15 1 3 10 28 3
Madžarska 8 8 1 3 16 4 4 0 1 18 2 4 3 27 1
Nemčija 5 7 5 1 25 2 5 1 2 9 2 3 4 27 2
Grčija 6 2 0 2 22 3 1 1 3 14 4 4 10 25 3
Finska 3 3 4 1 30 1 4 2 1 15 0 2 7 23 4
Španija 4 3 2 2 22 3 2 1 2 17 1 2 10 23 6
EU-28 5 6 3 2 20 3 3 2 2 18 2 3 7 22 2
EU-28 - VB 5 5 3 2 20 3 3 1 2 18 2 4 7 22 3
Romunija 9 3 2 9 7 10 3 2 3 12 2 3 12 22 1
Litva 5 7 1 3 18 2 11 4 0 15 1 5 5 21 2
Estonija 5 2 1 1 14 2 4 3 1 35 1 2 3 21 5
Portugalska 9 1 0 3 8 5 3 1 3 26 1 5 8 21 6
Velika Britanija 6 11 2 2 18 3 3 5 1 12 2 2 9 21 2 1
Danska 4 6 3 1 24 2 12 4 1 14 1 3 3 19 3
Latvija 7 3 2 3 15 4 5 2 0 23 1 5 7 19 3 1
Belgija 6 6 3 4 16 2 4 1 1 21 4 5 7 19 1
Malta 1 7 0 1 10 3 2 2 1 35 4 9 2 19 3 1
Češka 8 9 1 1 21 4 6 2 3 14 1 6 5 18 1
Luksemburg 2 4 2 1 24 4 4 1 1 20 3 9 5 18 2
Avstrija 6 9 5 3 16 4 5 1 5 12 2 6 6 18 2
Hrvaška 8 8 1 5 20 5 3 1 2 12 2 7 10 16 0
Švedska 3 4 7 1 32 1 6 1 2 14 1 2 3 15 8
Italija 3 5 1 3 13 1 2 0 2 42 2 1 8 15 2
Poljska 7 7 1 2 13 3 2 1 2 32 1 4 8 15 1 1
Nizozemska 2 3 5 1 30 1 5 4 1 14 3 1 10 14 6
Slovaška 6 15 2 3 19 1 12 2 3 15 2 4 4 10 1 1
Slika PR06-3: Katero vrsto prevoza so anketiranci največkrat uporabili za poti daljše od 300 kilometrov? (2019)
Viri:

Evropska komisija, Special Eurobarometer 495: Mobility and transport2020. (16. 11. 2022)

Opomba:

Opomba k PR06-3: Na to vprašanje so odgovarjali le tisti anketiranci, ki so v preteklem letu opravili pot, ki je bila daljša od 300 kilometrov (N = 18 330).

Prikaži podatke
Lastniški osebni avtomobil ali avtodom [%] Izposojen osebni avtomobil ali avtodom [%] Služben avtomobil [%] Souporaba avtomobila [%] Skupni prevoz z avtomobilom [%] Motor [%] Letalski prevoz [%] Vlak [%] Avtobus [%] Drugo [%] Ne vem [%]
Madžarska 63 1 4 4 1 0 7 10 10 0 0
Slovenija 62 1 5 6 9 1 9 1 5 0 0
Finska 61 1 3 1 1 0 17 11 4 0 0
Portugalska 58 3 3 3 1 0 19 7 5 1 0
Poljska 58 1 2 1 4 2 11 12 7 1 1
Litva 55 3 4 3 1 0 22 2 8 1 0
Latvija 53 1 3 1 1 1 18 3 17 1 0
Bolgarija 52 2 5 2 2 0 10 4 22 1 0
Nizozemska 51 1 2 0 0 0 35 7 3 0 0
Grčija 51 0 1 2 5 1 15 2 13 0 0
Romunija 51 1 3 1 0 1 17 10 13 3 0
Hrvaška 50 1 5 1 4 0 11 1 26 1 0
Nemčija 48 1 4 0 3 0 26 12 5 0 0
Španija 48 2 2 2 1 1 30 6 6 0 0
EU-28-VB 46 3 3 1 2 1 26 11 6 0 0
EU-28 45 2 3 1 2 1 28 11 5 1 0
Francija 44 7 4 1 4 0 21 15 2 1 0
Luksemburg 43 5 3 3 3 0 32 6 4 1 0
Češka 43 1 6 1 1 0 26 15 7 0 0
Estonija 42 0 3 2 1 1 31 2 13 1 0
Danska 41 0 2 1 2 0 42 5 6 0 0
Slovaška 41 1 5 4 2 0 27 13 6 0 1
Belgija 39 2 5 2 3 1 36 8 4 0 0
Italija 35 5 2 2 0 1 30 16 5 1 0
Švedska 35 1 1 3 0 0 33 22 3 0 0
Velika Britanija 34 0 2 3 0 1 46 9 2 1 0
Avstrija 32 2 2 0 2 1 43 12 6 0 0
Irska 26 1 1 3 0 1 54 6 6 0 0
Ciper 14 0 1 1 1 0 80 0 1 0 0
Malta 2 1 0 1 0 1 84 4 0 0 1

Cilji

- okrepiti zagotavljanje javnih informacij, informiranja javnosti, ozaveščanja ter izobraževanja o okolju in okoljski politiki (EC, 2016),

- ozaveščanje in informiranje različnih ciljnih skupin prebivalstva o trajnostni mobilnosti ter spodbujanje ozaveščenosti glede razpoložljivih alternativ konvencionalnim načinom individualnega prevoza (RS, 2006b, EC, 2011 in EU, 2015),
- dvig ekološke ozaveščenosti prebivalcev ter sprememba potovalnih navad v mestih z ukrepi spodbujanja pešačenja, uporabe koles in javnega potniškega prometa ter spodbujanjem trajnostne večmodalne urbane mobilnosti (RS, 2006b in EU, 2015),

- doseganje mobilnosti uporabnikov storitev v celovit sistem javnega potniškega prometa, katerega cenovna atraktivnost in kakovost storitev bo spodbudila preusmeritev potnikov iz osebnega v javni potniški promet (RS, 2006b),

- vzpostavitev učinkovitega sistema javnega linijskega železniškega in avtobusnega potniškega prometa (RS, 2006b),

- izvajanje cenovno nezahtevnih ukrepov v povezavi s povečevanjem mobilnosti, pri čemer se še posebno, tudi v okviru Evropske unije, izpostavlja pobuda za razvoj mreže kolesarskih povezav (RS, 2006b) ter

- ukrepi prometne politike v okviru povečevanja mobilnosti, spodbujanja razvoja mreže kolesarske infrastrukture ter pešpoti se naj bi odražali v povečanju dolžine neprekinjenih kolesarskih stez, povečanju števila uporabnikov javnega potniškega prometa ter zmanjševanju onesnaženosti zraka v mestnih središčih (RS, 2006b).


Po podatkih Evropske agencije za okolje je nezadovoljstvo ljudi zaradi prometa precejšnje, kot njegovi glavni negativni posledici pa sta najpogosteje navedeni prevelika količina prometa in prekomerno onesnaževanje zraka ter v nekoliko manjši meri tudi uničevanje krajine in hrup, vendar pa je odstotek ljudi, ki se nad tem pritožujejo, bil v preteklosti v upadu (ocena gibanja 1992–2002) (EEA, 2004; EEA, 2015).

V nadaljevanju so podrobno predstavljeni rezultati treh področij, za katera so podatki sledljivi tudi iz prejšnjih verzij kazalca. To so uporaba različnih potovalnih načinov na dnevnih poteh (za leta 2011, 2013, 2016 in 2022), razlogi za njihovo uporabo (za leti 2016 in 2022) in potovalne navade na poteh, daljših od 300 km (za leti 2016 in 2022). Druga področja raziskave in podatki iz prejšnjih raziskav so podani le opisno.

Daleč najpogostejši potovalni način za opravljanje dnevnih poti v državah EU-28 je še vedno osebni avtomobil (52 % leta 2020, 54 % leta 2014, 53 % leta 2010). Drugi najpogostejši je bil s 17 % javni prevoz (vključuje tudi vlak), tretji pa s 14 % hoja). V Sloveniji je leta 2020 za vsakodnevne opravke osebni avtomobil uporabljalo 71% anketirancev, delež uporabnikov javnega prevoza (vključuje tudi vlak) pa je znašal le 8 %. Slovenija se s tem uvršča na rep držav EU-28 glede uporabe trajnostnih potovalnih načinov. Stopnja uporabe osebnega avtomobila je višja le na Cipru.

Podpovprečna stopnja uporabe osebnega avtomobila, je bila glede na omenjen delež, značilna zlasti za vzhodnoevropske države. Najnižja stopnja uporabe osebnega avtomobila je v Romuniji (35%). Kar 30 % anketiranih v Romuniji kot glaven način dnevne mobilnosti navaja hojo, 7 % pa kolo. Višji delež hoje je le v Bolgariji (34 %). Najvišji delež uporabe javnega prevoza je bil v letu 2019 značilen za Litvo (26 %), z nekaj manj odstotki (23 %) ji sledijo Estonija, Latvija, Bolgarija in Romunija, ter še manj (22 5) Portugalska in Grčija. Slovenija se z 7% uvršča na 24. mesto med državami EU-28. Manjši delež uporabe javnega prevoza je bil značilen le še za Dansko, Ciper in Nizozemsko. Na Nizozemskem stanje glede trajnostne mobilnosti kljub temu ni zaskrbljujoče, saj kar 41 % ljudi za dnevno mobilnost uporablja kolo. Največji delež anketiranih se s kolesom (poleg Nizozemske) vozi še na Danskem in Švedskem.

Prevlada lastnega osebnega prevoza (osebni avtomobil, avtodom) je med evropsko in slovensko javnostjo značilna tudi za daljša potovanja. Delež tistih, ki so za pot, daljšo od 300 kilometrov nazadnje uporabili osebni avtomobil ali avtodom, je v povprečju EU-28 znašal 45 %, medtem, ko je ta delež med slovensko javnostjo znašal kar 62 %. Od ostalih potovalnih načinov je med bolj zastopanimi še letalski prevoz (predvsem na otoških država: Malta, Ciper, Irska), ostali potovalni načini pa so za daljše poti uporabljeni v manj primerih.

Najpomembnejši dejavnik za EU-28 pri izbiri potovalnega načina za poti daljše od 300 km je hitrost (19 %),  pogosto pa navajajo tudi udobje in dejstvo, da ni alternative (16 %), ter enostavnost uporabe (15 %). Podobno odgovarjajo tudi slovenski anketiranci. Okoljevarstveni razlogi in s tem povezani negativni vplivi prometa na okolje za EU-28 niso prioriteta (1 %). Za 8 % švedskih anketirancev pa so okoljevarstveni razlogi prioriteta pri izbiri potovalnega načina. Slednje odraža precej nizko stopnjo ozaveščenosti evropske javnosti o vplivih prometa na okolje oziroma okoljske angažiranosti, ki bi se prioritetno odražala v izboru trajnostnih načinov mobilnosti.  

Omenjeni razlogi tudi v Sloveniji skoraj ne vplivajo na izbor potovalnega načina za daljše razdalje. Za uporabo določenega načina prevoza so se anketiranci v Sloveniji odločali zlasti zaradi hitrosti in enostavnosti uporabe (oboje po 15 %) ter udobja (13 %) ter na podlagi dejstva, da ni razpoložljive alternative izbranemu potovalnemu načinu (12 %). Slovenska javnost je glede izbora načina prevoza, okoljsko primerljivo angažirana, kot je bilo to značilno za evropsko javnost.

Med ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti in spreminjanje potovalnih navad narašča podpora izboljševanju javnega prevoza ter boljšim možnostim za pešce in kolesarje, uvedeni pa so tudi ukrepi cenovne politike (zlasti v okviru dražjih goriv) (EEA, 2004, EU 2020).

V Sloveniji, tako kot v večini drugih evropskih držav, potekajo aktivnosti v okviru Evropskega tedna mobilnosti, ki so usmerjene v zmanjševanje motoriziranih oblik prevoza in spodbujanje uporabe javnega prevoza, hoje in kolesarjenja, vključno z izgradnjo ustrezne infrastrukture in zagotovitvijo ustreznih storitev.

Poleg zgoraj predstavljenih kazalcev, so v raziskavi (EU, 2020) predstavili še več ugotovitev, relevantnih za ta kazalec, a žal niso sledljive v preteklih generacijah kazalca. Ključne ugotovitve predstavljamo v nadaljevanju.

Na področju glavnih izzivov dnevne mobilnosti anketiranci največkrat izpostavljajo ceno in zastoje (oboje 39 %). Med bolj zastopanimi odgovori jim sledijo dosegljivost in povezljivost (32 %), vpliv na okolje (29 %), kakovost storitve javnega prevoza (27 %), prometna varnost (24 %) in kakovost infrastrukture (23 %). Manj zastopani odgovori so: vpliv na zdravje (15 %), prilagojenost infrastrukture za aktivno mobilnost (14 %), dostopnost (12 %). Po 6 % respondentov pa kot največje izzive dnevne mobilnosti vidi osebno varnost, kriminal ter delovne pogoje delavcev v prometu.

Anketiranci so bili povprašani tudi o pripravljenosti prehoda na trajnostne potovalne načine v dnevni mobilnosti. Respondenti, ki za dnevno mobilnost največkrat uporabijo avtomobil (na fosilna goriva), v večini (59 %) odgovarjajo, da so pripravljeni preiti na bolj trajnosten način (21 % zagotovo pripravljeni, 38 % verjetno pripravljeni). Manj je takšnih, ki ne bi prešli na bolj trajnostne načine (38 %), oziroma še 15 % tisti, ki sploh ne bi prešli na bolj trajnostne načine. Med njimi ni razlik glede na spol ali finančno situacijo. Uporabniki avtomobilov, ki bi bili pripravljeni preiti na bolj trajnostne načine so mlajši, bolj izobraženi, živijo v urbanih območjih in se opredeljujejo kot levi volivci. Glavni pogoj za prehod na bolj trajnosten način potovanja za dnevno mobilnost je, da ne bi bil dražji od uporabe avtomobila. Kot naslednje razloge po prioriteti navajajo razpoložljivost alternative in hitrost. Respondenti, ki ne želijo preiti na trajnostne načine, kot razlog najpogosteje navajajo nerazpoložljivost alternative. Prav tako pogosto navajajo, da alternative niso prilagojene njihovim potrebam. Pogosti odgovori pa so tudi, da so alternative prepočasne, predrage, ali pa se radi vozijo z avtomobilom ali ne marajo javnega prevoza.

Približno polovica respondentov bi za alternative plačala več, približno polovica, pa tega ne želela plačati več. Približno petina (največ) bi jih za alternativo plačala do 5 % več, nekaj manj pa bi jih plačalo do 10 % več za alternativo. Precej manj respondentov pa bi za alternativo plačalo še več.

Glede prihodnosti osebne mobilnosti največ respondentov odgovarja, da bi bila enotna storitev za vse oblike mobilnosti najuporabnejša možnost za prihodnost njihove osebne mobilnosti. Ta storitev bi zajemala javni prevoz, deljene avtomobile, izposoje koles in podobno.

Kot glavni izziv daljših potovanj (od 300 km) respondenti izpostavljajo strošek. Sledi mu sama dolžina potovanja, na tretjem mestu pa so tako zastoji kot zamude. Med večkrat omenjenimi izzivi so tudi vpliv na okolje, prometna varnost ter razpoložljivost in povezljivost.

Respondentom, ki za poti daljše od 300 km uporabljajo letalo, je najpomembnejši razlog hitrost letala. Večkrat izpostavljajo tudi nerazpoložljivost alternativ in priročnost letalskega prevoza.

Nekaj nad 40 % respondentov bi bilo pripravljenih plačati več za čistejši letalski prevoz (npr. za uporabo čistejšega goriva), polovica pa jih sploh ne želi plačati več za letalski prevoz.

Respondenti bi za daljše poti uporabili bolj trajnostno alternativo, če e bi bila ta enako hitra kot izbrani način (37 %), ali bi bila finančno primerljiva z njim (36 %). (EC, 2020)


Metodologija

Metodologija

Podatki za Slovenijo in druge države

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec je narejen na podlagi raziskave Special Eurobarometer 495: Mobility and transport (EU, 2020), ki je bila izvedena med 11. in 29. septembrom 2019 v 28-ih državah članicah Evropske unije. Raziskava je bila izvedena v obliki intervjujev v materinem jeziku na domu anketiranca. V raziskavo je bilo vključenih skupno 27.565 državljanov posameznih držav Evropske unije različnih socialnih in družbenih skupin. V raziskavo je bilo vključenih 1.000 ali več državljanov posameznih držav, le za Malto, Ciper in Luksemburg jih je bilo približno 500. Med slovenskimi državljani je bilo v raziskavo vključenih 1.000 anketirancev. Sodelujoči so morali biti stari vsaj 15 let. Za Slovenijo je raziskavo opravljalo podjetje Mediana – vprašanja so bila prevedena v slovenski jezik. 

Na vprašanje, predstavljeno na grafu PR06-2 so odgovarjali le tisti anketiranci, ki so dnevno mobilni in ki vedo, kateri način mobilnosti uporabljajo.

Na vprašanje, predstavljeno na grafu PR06-3, so odgovarjali le tisti anketiranci, ki so v preteklem letu opravili pot, ki je bila daljša od 300 kilometrov.

Metodologija obdelave podatkov: Predstavljeni so deleži anketirancev, ki so izbrali določen odgovor.
 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Special Eurobarometer 495: Mobility and transport (EU, 2020)

Delež (%)

Evropska komisija, Generalni direktorat za mobilnost in promet

2019

 

 

19.11.2022

da

 

Opredelitev kazalca

Relevantnost kazalca: 1, 2, 3  (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno)

Točnost uporabljenih podatkov: 1 (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,  2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki)

Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1 (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov)

Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): podatki niso razpoložljivi

(1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni)

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. EEA, 2004. TERM 2004 40 – Public awareness and behaviour. Indicator Fact Sheet. European Environment Agency.
  2. RS, 2006a. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Ur.l.RS, št. 2/06).
  3. RS, 2006b. Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Intermodalnost: čas za sinergijo) (Ur.l.RS, št. 58/06).
  4. EC, 2010.  Flash Eurobarometer “Future of transport” (No 312).
  5. EC, 2011. Bela knjiga. Načrt za enotni evropski prometni prostor – Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu.
  6. EC, 2012.  Flash eurobarometer "Attitudes of Europeans towards air quality" (No 360).
  7. EC, 2014. Special Eurobarometer »Quality of transport« (422a).
  8. EEA, 2015. TERM 040 – Public awareness and behavior. Indicator Fact Sheet. European Environment Agency.
  9. EU, 2015. Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2012-2020.
  10. EC, 2016. Environment Action Programme to 2020 (7th EAP).
  11. EEA, 2016. SEBI 026 – Public awareness. Indicator Fact Sheet. European Environment Agency.
  12. EU, 2020. Special barometer 495: Mobility and transport. Report.


Related indicators