KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Po podatkih MzI je bilo leta 2016 priključenih skupno 135 naprav za samooskrbo, leta 2017 720 in leta 2018 1.302 naprave. Leta 2016 je bilo priključenih 130 sončnih elektrarn in 5 hidroelektrarn s skupno nazivno močjo nekaj manj kot 1,1 MW. Leta 2017 je bilo priključenih 718 sončnih elektrarn in 2 hidroelektrarni, skupna nazivna moč priklopljenih naprav pa je znašala slabih 6,5 MW. Leta 2018 je bilo priključenih 1.299 sončnih elektrarn, 2 hidroelektrarni in prvič tudi ena vetrna elektrarna. Skupna nazivna moč priključenih naprav v letu 2018 je bila 13,1 MW. V obdobju 2016−2018 je bilo tako skupaj priklopljenih 2.156 naprav za samooskrbo s skupno nazivno močjo, ki presega 20 MW.


V kazalcu je predstavljena osnovna statistika priklopljenih naprav samooskrbe. Kazalec je namenjen spremljanju izvajanja ukrepa.


Grafi

Slika PO30-1: Število in moč naprav za samooskrbo v obdobju 2016−2018

Cilji

Večja proizvodnja električne energije iz naprav za samooskrbo omogoča hitrejše zmanjševanje skupnih izpustov v sektorju EU-ETS in tudi hitrejše približevanje nacionalnemu cilju za obnovljive vire energije iz Direktive 2009/28/EU*1.

Opomba:

*1   Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES, UL L 140 z dne 5. 6. 2009, str. 16


Z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije*2 je bila v začetku leta 2016 uvedena možnost samooskrbe z električno energijo iz OVE. Marca leta 2019 je bila uredba prenovljena.

Uredba gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem omogoča samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije za celotno ali delno pokrivanje lastnega odjema električne energije z napravo za samooskrbo na podlagi neto merjenja. Priključna moč naprave za samooskrbo (v kW) ne sme presegati 0,8-kratnika priključne moči odjema merilnega mesta, če pa gre za napravo za skupnostno samooskrbo, ta ne sme presegati 0,8-kratnika vsote priključnih moči odjema merilnih mest, vključenih v posamezno skupnostno samooskrbo. Lastniki naprav za samooskrbo imajo obračunano rabo električne energije ob zaključku koledarskega leta, in sicer na način, da se upošteva razlika med prevzeto in oddano delovno električno energijo (kWh), odčitano na istem merilnem mestu.

Po podatkih je bilo leta 2016 skupaj priklopljenih 135 naprav za samooskrbo, od tega je bilo 130 sončnih elektrarn in 5 hidroelektrarn. Skupna nazivna moč priklopljenih naprav je znašala nekaj manj kot 1,1 MW, ocenjena proizvodnja pa 590 MWh. Leta 2017 je bilo priključenih 718 sončnih elektrarn in 2 hidroelektrarni s skupno nazivno močjo slabih 6,5 MW in ocenjeno proizvodnjo električne energije 3,2 GWh. Leta 2018 sta bili skupaj priklopljeni 1.302 napravi za samooskrbo. Od tega je bilo 1.299 sončnih elektrarn, 2 hidroelektrarni in ena vetrna elektrarna. Skupna nazivna moč v letu 2018 priklopljenih naprav je znašala 13,1 MW, ocenjena proizvodnja električne energije pa 9,7 GWh. Skupaj je bilo tako v obdobju 2016−2018 priklopljenih 2.156 naprav za samooskrbo s skupno nazivno močjo, ki presega 20 MW, in ocenjeno proizvodnjo električne energije dobrih 13,5 GWh.

Opomba:

*2   Uradni list RS, št. 97/15, 32/18 in 17/19


Metodologija

Cilji in pravna podlaga
Cilj ni določen.

Metodologija izračuna
Prikazana sta kumulativno število (/) in kumulativna priključna moč naprav za samooskrbo po letih. Kumulativni vrednosti sta izračunani kot vsota števila naprav oz. priključne moči naprav v opazovanem letu in kumulativnega (večletnega) števila naprav oz. priključne moči naprav v obdobju od leta 2016 do predhodnega leta. Uporabljeni so podatki SODO. Distribucijski operater SODO je dolžan dvakrat letno posredovati MzI polletno poročilo, ki mora vsebovati najmanj podatke o datumu priklopa, nazivni moči, vrsti energenta, poštni številki lokacije naprave za samooskrbo, skupini odjemalca, številu prejetih vlog za izdajo soglasja oz. spremembo soglasja idr.

Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
Za kazalec cilj ni določen.

Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Samooskrba z električno energijo iz OVE je prikazan v tabeli (Tabela 1).

Tabela 1:    Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Samooskrba z električno energijo iz OVE

Podatek

Enota

Vir

Razpoložljivost podatka

Datum zajema

Število in

moč naprav za samooskrbo

število

kW

SODO

31. januarja za preteklo leto

30.10.2019

Podatki za obdobje: 2016−2018
Geografska pokritost: Slovenija

Informacije o kakovosti za ta kazalec
Prednosti in slabosti kazalca
V metodologiji in podatkih za izračun kazalca ni vrzeli.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

Datum zajema podatkov