Ključno sporočilo
Neutral

V letu 2023 v Sloveniji beležimo upad števila in skupne površine funkcionalno razvrednotenih območij (FRO): evidentirali smo 1070 FRO v skupni površini 3225,44 ha. S tem se je stanje približalo tistemu iz leta 2017, saj se je v primerjavi z letom 2020 število FRO zmanjšalo za 62, v skupni površini pa za 469,83 ha.

Opažamo pozitiven trend oživljanja območij, med letoma 2017 in 2023 se je dejavnost ponovno vzpostavila na 279 FRO. Marsikje potekajo intenzivni procesi sanacije, gradnja in prenova območij, zato lahko pričakujemo vzpostavitev nove dejavnosti v obdobju do 2 let. Kljub pozitivnim trendom pa opažamo necelovit pristop, stihijsko načrtovanje dejavnosti, ki pogosto ni prilagojena pretekli dejavnosti oziroma ne izhaja iz dejanskih potreb in zato ponovna uporaba prostora ne prispeva v zadostni meri k varovanju kmetijskih in gozdnih zemljišč.


Kazalec prikazuje število in skupne površine funkcionalno razvrednotenih območij (FRO) v Sloveniji leta 2023. Prikazane so spremembe na FRO med letoma 2020 in 2023, stopnja opuščenosti, lastništvo FRO, regionalne razlike glede na načrtovan razvoj na FRO ter regionalna razporeditev oživljenih območij (2017–2023).

Funkcionalno razvrednoteno območje je opuščeno ali nezadostno izkoriščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo (Lampič in sod., 2017b). Razvrednoteno območje lahko po funkcionalnih, fizičnih, okoljskih, socialnih idr. merilih izkazuje različne vrste in stopnje razvrednotenja (Zakon o urejanju prostora, 2021; Resolucija o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050, 2023). Lahko predstavlja potencial za razvoj, vendar so za njegovo oživitev potrebni sektorsko usklajeni predpisi in ukrepi za prenovo.

Ker del popisanih FRO predstavlja tudi območja starih okoljskih bremen, na delu opuščenih območij pa potekajo procesi, ki povečujejo okoljska tveganja (nelegalno odlaganje (nevarnih) odpadkov, žarišča razvoja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst idr.), smo na osnovi podatkov obstoječe baze FRO vzpostavili tudi Evidenco potencialno onesnaženih območij (POO), s katero lahko učinkoviteje oblikujemo ustrezne ukrepe za varovanje okolja in sanacijo posameznih lokacij (Lampič in sod., 2022).


Grafi

Slika TP02-1: Spremembe na FRO v obdobju 2020-2023
Viri:

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno razvrednotenih območij, 2023

Prikaži podatke
Ni sprememb [%] Večje spremembe na FRO [%] FRO je ponovno v funkciji [%] Novo FRO [%]
2020-2023 719 284 149 67
Slika TP02-2: Število funkcionalno razvrednotenih območij po tipu FRO (september 2017, marec 2020 in marec 2023)
Viri:
Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno razvrednotenih območij, 2023
Prikaži podatke
2017 [število] 2020 [število] 2023 [število]
FRO za industrijo, obrt in skladiščenje (IND) 237 216 181
FRO infrastrukture (INF) 133 160 148
FRO kmetijske dejavnosti (KMD) 77 83 80
FRO obrambe, zaščite in reševanja (OBR) 35 37 33
FRO prehodne rabe (PRE) 112 123 154
FRO pridobivanja in izkoriščanja mineralnih surovin (MIN) 170 181 182
FRO trgovine in storitev (STO) 162 179 147
FRO turizma, gostinstva, športa in rekreacije (TUR) 60 64 75
FRO za bivanje (BIV) 95 89 70
Slika TP02-3: Skupna površina funkcionalno razvrednotenih območij po tipu FRO (september 2017, marec 2020 in marec 2023)
Viri:

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno razvrednotenih območij, 2023

Prikaži podatke
2017 [ha] 2020 [ha] 2023 [ha]
FRO za industrijo, obrt in skladiščenje (IND) 1196,94 1125,82 893,02
FRO infrastrukture (INF) 418,39 465,44 463,48
FRO kmetijske dejavnosti (KMD) 202,33 234,39 226,95
FRO obrambe, zaščite in reševanja (OBR) 152,11 170,34 154,12
FRO prehodne rabe (PRE) 267,76 285,07 285,60
FRO pridobivanja in izkoriščanja mineralnih surovin (MIN) 649,90 810,76 773,32
FRO trgovine in storitev (STO) 324,34 356,35 213,13
FRO turizma, gostinstva, športa in rekreacije (TUR) 102,17 131,65 130,81
FRO za bivanje (BIV) 108,79 115,45 85,01
Slika TP02-4: Skupna površina funkcionalno razvrednotenih območij glede na lastništvo (september 2017, marec 2020 in marec 2023)
Viri:

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno razvrednotenih območij, 2023

Prikaži podatke
2017 [ha] 2020 [ha] 2023 [ha]
javno 465,33 464,86 506,07
mešano 988,66 1737,27 1300,77
zasebno 1641,64 1455,34 1417,78
neznano 327,10 37,80 0,82
Slika TP02-5: Skupna površina funkcionalno razvrednotenih območij glede na stopnjo opuščenosti (september 2017, marec 2020 in marec 2023)
Viri:

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno razvrednotenih območij, 2023

Prikaži podatke
2017 [ha] 2020 [ha] 2023 [ha]
delno opuščeno (do 50 %) 900,39 1074,71 961
pretežno opuščeno (50-99 %) 1373,76 1492,14 1250,24
povsem opuščeno 1148,60 1128,42 1014,20
Slika TP02-6: Predvideni načrti oživitve funkcionalno razvrednotenih območij po statističnih regijah, 2023
Viri:

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno razvrednotenih območij ()

Prikaži podatke
imamo že sprejet načrt za območje [število] imamo načrte in ideje, realizacija pa še ni definirana [število] ni pravih načrtov in možnosti sprememb [število]
Goriška 10 17 35
Jugovzhodna Slovenija 12 22 48
Koroška 16 6 32
Obalno-kraška 10 31 41
Osrednjeslovenska 64 75 186
Podravska 5 32 57
Pomurska 10 22 40
Posavska 6 9 39
Primorsko-notranjska 7 7 25
Savinjska 12 25 50
Zasavska 9 7 30
Slika TP02-7: Oživljena funkcionalno razvrednotena območja v Sloveniji, 2017-2023
Viri:

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno razvrednotenih območij, 2023

Prikaži podatke
FRO je ponovno v funkciji [število]
Goriška 24
Jugovzhodna Slovenija 18
Koroška 20
Obalno-kraška 14
Osrednjeslovenska 84
Podravska 24
Pomurska 23
Posavska 6
Primorsko-notranjska 11
Savinjska 22
Zasavska 11

Cilji

  • Trajnostno upravljanje naravnih virov bomo dosegli z zagotavljanjem kakovostnega bivalnega okolja ob odgovornem in učinkovitem ravnanju s prostorom, s prednostno rabo funkcionalno degradiranih območij, na podlagi usklajenih prednostnih in uravnoteženih nalog, tudi v luči skladnejšega regionalnega razvoja (Strategija razvoja Slovenije 2030).
  • Zmanjšati delež površin razvrednotenih območij po naseljih (Resolucija o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050, 2023 (ReSPR50)).
  • Pri umeščanju dejavnosti in prostorskih ureditev ter pri njihovem širjenju, oblikovanju in funkcionalni razmestitvi se upošteva potrebnost sanacije razvrednotenih območij (Zakon o urejanju prostora, 2021 (ZUreP-3)).
  • Racionalna raba prostora. Pri urejanju prostora se racionalna raba prednostno dosega s prenovo ter spremembo rabe obstoječih razvrednotenih in poseljenih območij, pri čemer ima prenova prednost pred novo pozidavo (Zakon o urejanju prostora, 2021 (ZUreP-3)).
  • V Evidenci stavbnih zemljišč se vodijo tudi podatki o razvrednotenih območjih (Zakon o urejanju prostora, 2021 (ZUreP-3)).
  • »No net land take«. Težnja po ničelni pozidavi kmetijskih in drugih zemljišč ter usmerjanje razvoja in gradnje na območja, kjer so bile različne človekove dejavnosti že prisotne (Future brief: No net land take by 2050?, 2016). Nov pristop ne pomeni popolne ustavitve razvoja na t.i. odprta zemljišča, vendar naj bi po letu 2050 zagotovili kompenzacijo zemljišč v primeru posegov na kmetijska in druga naravna zemljišča npr. z renaturacijo drugih območij na način, da bodo ponovno zmožna opravljati ekosistemske storitve.
  • Recikliranje zemljišč, kjer prihaja do ponovne uporabe opuščenih, praznih ali premalo izkoriščenih zemljišč za nove razvojne projekte ter zgoščevanje, ko se pri ponovnem razvoju zemljišč v največji možni meri poskuša izkoristiti že obstoječa (grajena) infrastruktura (Land recycling and densification, 2021).
  • Varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdovi, preprečiti degradacijo zemljišč in si prizadevati za sanacijo degradiranih zemljišč in tal, vključno s tistimi, ki jih je prizadela dezertifikacija, suša in poplave (The 2030 Agenda for Sustainable Development, 2023).

Natančna prostorska umeščenost in poznavanje značilnosti ter dinamike razvoja razvrednotenih območij predstavljata pomemben korak v smeri trajnostnega načrtovanja in umeščanja dejavnosti v prostor. Gre za pristop, ki sledi na ravni EU že prepoznanemu konceptu ničelne pozidave zemljišč in »recikliranju« oziroma ponovni rabi predhodno že uporabljenega, razvrednotenega prostora (Future brief: No net land take …, 2016), sledi pa tudi razvojnemu konceptu družbe, ki ga narekuje krovna evropska strategija - Evropski zeleni dogovor (Evropski zeleni dogovor, 2019).

 

Spremembe na FRO območjih med leti 2020 in 2023

Predstavljeno stanje funkcionalno razvrednotenih območij (v nadaljevanju FRO) v Sloveniji zaradi opuščene dejavnosti odraža razmere v Sloveniji spomladi leta 2023. Marca 2023 smo v Sloveniji evidentirali in v bazo vključili 1070 FRO v skupni površini 3225,44 ha. Ker gre za posodobitev podatkov iz leta 2020, lahko območja po spremembah obravnavamo v štirih skupinah:

  • Na okoli dveh tretjinah območij po številu in več kot polovici površin (719 FRO na 2050,40 ha) ni prišlo do sprememb. Med najpomembnejšimi vzroki za neaktivnost na FRO ostajajo problemi lastništva, slabo fizično stanje, okoljska bremena in finančne ovire.
  • Na 284 FRO (1047,24 ha) so se dogodile večje spremembe – tako pozitivne (pričeli so se postopki sanacije, prenova, aktivno se izvajajo gradbena dela, odstranjeni so bili dotrajani objekti) kot negativne (nadaljnje propadanje in opuščanje, slabše fizično stanje, propadajoči, marsikje tudi nevarni objekti).
  • 67 FRO (127,81 ha) je bilo na novo vključenih v evidenco.
  • Na 149 FRO pa se je ponovno vzpostavila dejavnost, zato so iz evidence izločeni (graf TP02-1).

Spremembe po tipih FRO med leti 2000 in 2023

V evidenci spremljamo devet tipov FRO. Po številu in skupni površini prevladujejo FRO pridobivanja in izkoriščanja mineralnih surovin (182, 773,32 ha) in FRO za industrijo, obrt in skladiščenje (181, 893,02 ha).

V obdobju 2020–2023 beležimo upad števila in skupne površine FRO. Najbolj se je zmanjšalo število FRO za industrijo, obrt in skladiščenje (za 35 in 232,80 ha) in FRO trgovine in storitev (za 32 in 143,22 ha). Na drugi strani pa se je povečalo število FRO prehodne rabe (za 31), kjer pa je potrebno izpostaviti, da se je število povečalo znotraj podtipa FRO značilne prehodne rabe, kjer gre za tihe pritiske na kmetijska zemljišča, sočasno pa znotraj istega tipa beležimo upad števila območij podtipa FRO opuščenega gradbišča. Tu so se v zadnjih treh letih številna območja oživela zaradi dokončanja gradnje na nekdaj opuščenih gradbiščih (gradbišča propadlih investicij) (grafa TP02-2 in TP02-3).

 

Spremembe površine FRO glede na lastništvo

Lastništvo še naprej predstavlja veliko oviro za prenovo FRO. Ovire so najpogosteje povezane z razdrobljenim lastništvom, neusklajenimi interesi, pomanjkanjem interesa za oživitev območja idr. Leta 2023 po številu in skupni površini prevladuje zasebno lastništvo (606, 1417,78 ha). Kljub temu pa v letu 2023 prvič beležimo manjši upad zasebnega in mešanega lastništva (javno-zasebno), na račun katerega se povečuje obseg površin v javni lasti (občinsko, državno). To je povezano predvsem s številnimi (novimi) možnostmi financiranja različnih javnih investicij na razvrednotenih območjih in razpisi za njihovo prenovo(graf TP02-4).

Po stopnji opuščenosti prevladujejo povsem opuščena območja (512), katerim sledijo pretežno opuščena območja (342) in delno opuščena območja (216). Po skupni površini pa je največ pretežno opuščenih območij (1250,24 ha), katerim sledijo povsem opuščena območja (1014,20 ha) in delno opuščena območja (961,00 ha). V letu 2023 je opazen upad števila povsem opuščenih in pretežno opuščenih območij, na drugi strani pa je v primerjavi z letom 2017 več delno opuščenih območij, kar nakazuje na aktivno oživljanje območij (Lampič in Rebernik, 2023). Tudi po skupni površini je opazen upad v vseh treh kategorijah, pri čemer pa je potrebno poudariti, da je upad tudi posledica manjšega skupnega števila FRO (graf TP02-5).

Regionalna struktura FRO (po tipu) sledi strukturi na ravni celotne Slovenije, prihaja pa med njimi do manjših razlik, ki so običajno posledica zgodovinskega razvoja regije, njihove geografske umeščenosti ter njihovega današnjega razvoja. Po številu in skupni površini je največ FRO v Osrednjeslovenski statistični regiji (325, 809,57 ha), najmanj pa v Primorsko-notranjski (39, 101,23 ha).

 

Predvideni načrti oživitve FRO

Razvojni načrti na FRO se hitro spreminjajo. To kaže na odsotnost strateškega načrtovanja in sočasno na veliko moč zasebnih lastnikov. Regionalna struktura tudi tu sledi strukturi na ravni državi, kar pomeni da ima večina občin statističnih regij načrte opredeljena za približno 40 % FRO. Izjema je Gorenjska statistična regija, kjer so načrti opredeljeni za več kot polovico FRO, podpovprečna pa Posavska statistična regija, kjer so načrti znani za manj kot 30 % FRO (TP02-6).

Spremljanje načrtov za vzpostavitev novih dejavnosti na FRO je pomembno tudi z vidika njihovega oživljanja. V obdobju med letoma 2017 in 2023 je bilo oživljenih 279 FRO v skupni površini preko 730 ha. Med oživljenimi območji prevladujejo FRO za industrijo obrt in skladiščenje (69), FRO trgovine in storitev (59) ter FRO prehodne rabe (podtip FRO opuščenega gradbišča) (34) (Lampič in Rebernik, 2023). Največ območij je bilo oživljenih v Osrednjeslovenski statistični regiji (84), hkrati pa je opazno tudi zgoščevanje oživljenih območij v neposredni bližini večjih regionalnih središč (TP02-7).

 

Rezultati dolgoletnega spremljanja FRO

Dolgoletno spremljanje FRO in medresorsko povezovanje že kaže prve rezultate. Med cilji na področju ravnanja z razvrednotenim prostorom (trajnostno upravljanje naravnega vira, racionalna raba prostora, težnja po ničelni pozidavi, prenova degradiranih urbanih območij idr.) ugotavljamo:

  • Manjši obseg in število razvrednotenih območij. Spremljamo upad števila in skupne površine FRO, ki se je približala vrednostim iz leta 2017.
  • Ureditev formalnega statusa Evidence funkcionalno razvrednotenih območij. Predvideva se prenos evidence v Evidenco stavbnih zemljišč. S tem bo omogočen dostop podatkov vsem odgovornim resorjem, kar bo prispevalo k učinkovitejšemu upravljanju z razvrednotenimi območji ter stalno (periodično) posodabljanje podatkov.
  • Vključitev podatkov Evidence FRO v sistem PISO.
  • Vzpostavitev prostorsko-podatkovnega sloja Potencialno onesnaženih območij (POO). Evidenca FRO (območja s sumom na okoljsko razvrednotenost) predstavlja enega izmed pomembnih podatkovnih virov za Evidenco POO (vzpostavljena leta 2021), kar predstavlja prvi korak pri vzpostavitvi celovitega sistema upravljanja onesnaženih območij in podlago za nadaljnje ukrepe na tem področju.
  • Sprejeta zaveza o zmanjšanju razvrednotenih območij. Leta 2023 je bila sprejeta Resolucija o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (ReSPR50), kjer je kot cilj opredeljeno: »Zmanjšati delež površin razvrednotenih območij po naseljih«.

 

Kljub temu, da z analizo dejanskih tokov sprememb ugotavljamo, da v Sloveniji ob ponovni vzpostavitvi dejavnosti na FRO prevladujejo tiste, ki so sorodne nekdanji funkciji – z vidika izvedbe procesa oživitve najenostavnejše in najcenejše, hkrati pa omogoča zasledovanje koncepta prilagojene nove rabe (Rebernik in sodelavci, 2023), velja opozoriti tudi na nekatere nepravilnosti. Opažamo namreč visoko stopnjo razpršenosti novih dejavnosti na FRO. Območja se pogosto ne urejajo celovito, spregledana je sanacija potencialnih (starih) okoljskih bremen. To kaže na pomanjkanje sistematičnega načrtovanja oživljanja FRO in odsotnost strategij na ravni države in regij. Oživljanje je pogosto načrtovano kratkoročno in prepuščeno naključnim investicijam posameznih (zasebnih) vlagateljev, pomanjkanje smernic in pravil pa vodi v ekonomsko usmerjeno oživljanje.


Metodologija

Razvrednotena območja so opredeljena v Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3), 2021 (Url. l. RS, št. 199/21 in 18/23), kot degradirana območja pa so opredeljena v še veljavnem Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) (Url. l. RS, št. 44/2022).

Posebej se je do njih potrebno opredeliti pri snovanju občinskih prostorskih načrtov, kar že narekuje Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Url. l. RS, št. 99/2007). Prostorski sloj FRO je sicer nov, a z vključenostjo v sistem PISO bistveno pripomore k sistemskemu naslavljanju te problematike.

V Strategiji razvoja Slovenije 2030 (2017) je prednostna raba funkcionalno degradiranih območij opredeljena kot ukrep za doseganje razvojnega cilja »trajnostno upravljanje naravnih virov«.

V strateških dokumentih so razvrednotena območja opredeljena v Resoluciji o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (ReSPR50), 2023 (Url. l. št. 72) kot v temeljnem državnem dokumentu o usmerjanju prostorskega razvoja, ki določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo, so razvrednotena območja prepoznana kot razvojna območja, kamor naj bi se prednostno usmerjal razvoj.

 

Vir podatkov:

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2023.

 

Skrbnik podatkov:

Dr. Barbara Lampič, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani.

 

Datum zajema podatkov za kazalec:

Zajem podatkov: april 2016–september 2017, avgust 2019–marec 2020 in julij 2022–marec 2023.

 

Podatki za obdobje: 2017–2023

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Evidenca funkcionalno razvrednotenih območij (FRO) v Sloveniji je bila metodološko in vsebinsko vzpostavljena v okviru projekta CRP »Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra« (2015–2017).

 

Podatki (marec 2023) so rezultat evidentiranja na terenu, intervjujev, telefonskih razgovorov in dopolnjevanja informacij o posameznem FRO s strani predstavnikov občin (april 2016 do september 2017, avgust 2019 do marec 2020 in julij 2022 do marec 2023). Bazo FRO 2017 smo v vzpostavili v okviru projekta CRP in projektne dodatne projektne naloge (Lampič in sod., 2017a). Pri ažuriranju podatkov je sodelovalo vseh 212 slovenskih občin. S pomočjo odgovornih zaposlenih za prostor smo skupaj preverili razmere na obstoječih FRO in določili vse relevantne nove lokacije na območju posamezne občine. V nadaljevanju smo izbrana območja na lokaciji obiskali, popisali, kartirali in fotografirali. Z delom na terenu in ob drugih podatkovnih virih smo seznam FRO še dopolnili. Vse pridobljene lokacije s pripadajočimi podatki smo vnesli v aplikacijo, ki je bila namensko pripravljena za potrebe projekta. Prvo ažuriranje je potekalo v letih 2019/2020 (financer MGRT) s participativnim pristopom – predstavniki občin so spremembe vnašali v spletno aplikacijo, vnosi so bili pregledani centralno, pozneje pa so bili po potrebi opravljeni terenski obiski in dodatni razgovori z občinami (Lampič in sod., 2020).

Predstavljeni podatki so rezultat drugega ažuriranja podatkov (2022/2023), ki ga je financiralo Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP). Ažuriranje in vzdrževanje podatkov poteka v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije. Za ažuriranje prostorskega in podatkovnega sloja je odgovoren Oddelek za geografijo Filozofske fakultete UL. Posodobitev evidence je potekala participativno. Predstavniki občin so v procesu ažuriranja spremembe sporočali preko spletne aplikacije ali neposredno preko telefonskega pogovora, spremembe pa so bile naknadno verificirane (Lampič in Rebernik, 2023).

Podatki so prikazani za stanje marca 2023 (predhodni podatki zbrani spomladi leta 2011, jeseni 2017 in spomladi 2020). Trenutno je podatkovno-prostorska baza FRO 2023 dostopna na spletni strani Geodetskega inštituta Slovenije (Pregledovalnik baze …, 2023), v prihodnje pa bodo preneseni v Evidenco stavbnih zemljišč (ESZ).

 

Sistem za spremljanje FRO v ospredje postavlja območja, ki so brez funkcije oziroma se določena funkcija (raba) na območju izvaja v omejenem obsegu. Zato je osnovni kriterij za njihovo opredelitev opuščenost oz. odsotnost izvajanja dejavnosti. Da smo posamezno obravnavano območje uvrstili med FRO, mora biti vsaj delno opuščeno (vsaj 10 % območja je opuščenega). FRO morajo izkazovati tudi minimalno velikost. Za kriterij zajema v mestih in mestnih naseljih (upoštevana opredelitev SURS iz leta 2003 – Mestna naselja…, 2004) smo določili minimalno površino 0,2 ha, ostala območja (odprti prostor) pa morajo obsegati najmanj 0,5 ha. Podatki med letoma 2017 in 2023 so neposredno primerljivi in omogočajo prepoznavanje oceno trenda razvoja pojava.

 

Pri opredelitvi tipov FRO smo izhajali iz predhodne dejavnosti (zadnja dejavnost pred opustitvijo) in Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta (Pravilnik …, 2004), na osnovi katerega smo uskladili terminologijo oziroma poimenovanje posameznih tipov FRO. Leta 2022 smo obstoječo tipologijo nadgradili in jo uskladili s tipologijo vrst dejanske rabe poseljenih zemljišč. Določili smo 9 osnovnih tipov in 23 podtipov FRO, s čimer smo želeli podrobneje opredeliti posamezen tip FRO. Zgolj FRO obrambe, zaščite in reševanja nima opredeljenih podtipov (Lampič in Rebernik, 2023).

 

Tipologija funkcionalno razvrednotenih območij

Id

Tip FRO

Podtip FRO

1

FRO kmetijske dejavnosti

1.1. FRO stanovanjsko-kmetijskih objektov

1.2. FRO kmetijske proizvodnje

1.3. FRO druge kmetijske dejavnosti

2

FRO trgovine in storitev

2.1 FRO javnih storitev

2.2 FRO poslovne, trgovske in drugih storitvenih dejavnosti

2.3 FRO starega mestnega ali vaškega jedra

3

FRO turizma, gostinstva, športa in rekreacije

3.1. FRO turističnih in gostinskih dejavnosti

3.2. FRO za šport in rekreacijo

3.3. FRO drugih športnih in rekreacijskih dejavnosti

4

FRO za industrijo, obrt in skladiščenje

4.1. FRO za industrijo in obrt

4.2. FRO za skladiščenje

5

FRO obrambe, zaščite in reševanja

 

6

FRO pridobivanja in izkoriščanja mineralnih surovin

6.1 FRO rudnika

6.2 FRO kamnoloma, peskokopa

6.3 FRO gramozne jame

6.4 FRO ostala območja pridobivanja mineralnih surovin

7

FRO infrastrukture

7.1 FRO transporta in logistike

7.2 FRO okoljske infrastrukture

7.3 FRO ostale gospodarske infrastrukture

7.4 FRO zelenih površin v javni rabi

8

FRO prehodne rabe

8.1 FRO opuščenega gradbišča

8.2 FRO značilne prehodne rabe

9

FRO za bivanje

9.1 FRO nedograjenih stanovanjskih območij

9.2 FRO starih dotrajanih stanovanjskih območij

 

Metodologija obdelave podatkov:

Površina evidentiranih FRO je izražena v ha (1 ha = 10.000 m2) in je zaokrožena na dve decimalki natančno. Površina in število FRO glede na lastništvo je prikazano v štirih kategorijah: javno, zasebno, mešano in kategorija neznano. Površina in število FRO glede na stopnjo opuščenosti je predstavljeno v treh kategorijah (povsem opuščeno, pretežno opuščeno (50–99 % površine), delno opuščeno (do 50 % površine)).

Glede na lokacijo posameznega FRO je izračunom o številu, površini in vrsti FRO dodan kartografski prikazi FRO 2023 s prikazom oživljenih FRO v obdobju 2017–2023.

 

Informacije o kakovosti:

Baza FRO predstavlja evidenco dejanskega stanja in ne povzemanje parcialnih virov, kar daje v metodološkem smislu večjo vrednost prikazanim rezultatom. Podatki so se sprava pridobivali v okviru raziskav, zadnje stanje je bilo izvedeno samostojno na znanstvenoraziskovalni ustanovi FF UL, ki je izvajala tudi predhodne raziskave in evidenco vzpostavila.

Z evidentiranjem FDO 2017 se je odpravila vrsta slabosti, na katere smo opozorili pri pripravi predhodnega kazalca (2012). Z razvojem metodologije in s podrobnejšim evidentiranjem smo odpravili predhodno pomanjkljivost - nezmožnost primerjave podatkov. Na osnovi najnovejših podatkov je mogoč prikaz trendov razvoja.

 

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1 – brez večjih pripomb

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

 

Drugi viri in literatura

  1. The 2030 Agenda for Sustainable Development. Evropska komisija. URL: https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/sustainable-development-goals/eu-and-united-nations-common-goals-sustainable-future_en (citirano 24. 7. 2023).
  2. Future brief: No net land take by 2050? Evropska Komisija. 2016. URL: https://catalogue.unccd.int/650_no_net_land_take_by_2050.pdf (citirano 24. 7. 2023).
  3. Evropski zeleni dogovor. Evropska komisija. 2019. URL: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1576150542719&uri=COM%3A2019%3A640%3AFIN (citirano 21. 7. 2023).
  4. Lampič, B., Bobovnik, N., Grčman, H., Rebernik, L., Repe, B., Vintar Mally, K., Trobec, T., Zupan, M., 2022. The first national database of potentially contaminated sites (PCSs) in Slovenia and a model approach determining priority treatment. V: Paluchová, K. (ur.). Contaminated sites 2022: International Conference, Senec, Slovak Republic, 12-14 Oktober 2022: conference proceedings. Banská Bystrica: Slovak Environmental Agency.
  5. Lampič, B., Bobovnik, N., Rebernik, L., 2020. Tools for sustainable and smart land use: Slovenian approach for land regeneration support. Geographical review, 42, str. 101–115.
  6. Lampič, B., Cigale, D., Kušar, S., Potočnik Slavič, I., Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A., Barborič, B., Meža, S., Radovan, D., 2017a. Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra. Končno poročilo. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Geodetski inštitut Slovenije, 192 str.
  7. Lampič, B., Kušar, S., Lamovšek Zavodnik, A., 2017b. Model celovite obravnave funkcionalno degradiranih območij kot podpora trajnostnemu prostorskemu in razvojnemu načrtovanju v Sloveniji. Dela, 48, str. 5–31.
  8. Lampič, B., Rebernik., L., 2023. Vzpostavitev in vzdrževanje podatkov o razvrednotenih območjih. Oddelek za geografijo, Filozofska Fakulteta, Univerza v Ljubljani.
  9. Land recycling and densification. European Environmental Agency. 2021. URL: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/land-recycling-and-densification/assessment-1 (citirano 20. 7. 2023).
  10. Mestna naselja v Republiki Sloveniji, 2003. 2004. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 140 str.
  11. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno razvrednotenih območij, 2023.
  12. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. 2007. Uradni list RS, št. 33/07.
  13. Pregledovalnik baze funkcionalno razvrednotenih območij. Geodetski inštitut Slovenije. 2023. URL: http://crp.gis.si/ (citirano 21. 7. 2023).
  14. Rebernik, L., Vojvodíková, B., Lampič, B. 2023. Brownfield Data and Database Management – The Key to Address Land Recycling. Land, 12-252. DOI: 10.3390/land12010252.
  15. Resolucija o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (ReSPR50), 2023. Uradni list RS, št. 72.
  16. Strategija razvoja Slovenije 2030. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. 2017. URL: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2017/srs2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf (citirano 12. 6. 2018).
  17. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). 2021. Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23.
  18. Zakon o varstvu okolja (ZVO-2). 2022. Uradni list RS, št. 44/22.
Datum zajema podatkov