Kazalec prikazuje končne (realne) cene goriv z vključenimi vsemi dajatvami. Tekoče (nominalne) cene so s postopkom deflacioniranja preračunane v stalne (realne) cene s čimer se izloči vpliv sprememb cen.  

Cene električne energije so izražene v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), zemeljskega plina v evrih na gigajoul (EUR/GJ) in tekoča goriva v evrih na liter goriva (EUR/l).

Cene električne energije in zemeljskega plina so končne cene za tipične skupine industrijskih in gospodinjskih odjemalcev. Cena energije za električno energijo in zemeljski plin vključuje tudi omrežnino. V cenah za industrijske odjemalce ni davka na dodano vrednost (DDV). Bolj podrobno je struktura cene opisana v metodologiji.

Zaradi vpliva pandemije COVID-19 leta 2020 in vojne v Ukrajini leta 2022 na spremembe cen energentov (tj. višanje cen energije na mednarodnih trgih, začasne ukinitve dajatev) kazalec poleg obdobja 2012–2022 in 2021–2022 primerja tudi obdobje 2012–2019.

Absolutna raven cen energije in njihova gibanja kratkoročno in dolgoročno vplivajo na skupno rabo energije in vplivajo na spremembo v povpraševanju po različnih gorivih. Rast cen energije je spodbuda za zmanjšanje rabe energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Relativne spremembe cen energentov, ki so zamenljivi med seboj, vplivajo na zamenjavo med gorivi.

Od leta 2012–2020 so bile cene energentov relativno stabilne in niso spodbujale uporabnikov k nižji rabi oz. iskanju alternativ. Rahla rast cen je zaznana leta 2018, ko se je povprečna letna cena emisijskega kupona EU ETS občutno povečala, in sicer za 172 % s 5,84 €/tCO₂ekv na 15,91 €/ tCO₂ekv [1]. Na cene je v letih 2020 in 2021 vplivala pandemija COVID-19, ko so ljudje več časa preživljali doma in manj potovali. V tem obdobju je bilo sprejetih tudi nekaj začasnih ukrepov oprostitev plačil dajatev z namenom blaženja socialnih in gospodarskih posledic širjenja virusa SARS-CoV-2. Leta 2022 so se cene bistveno povišale zaradi vojne v Ukrajini, ki je vplivala na višje cene energentov na mednarodnih trgih. Z namenom blaženja dvigov cen energije je bilo tudi v letu 2022 sprejetih več začasnih odlokov o oprostitvah plačil dajatev.

Na cenovna razmerja med energenti v Sloveniji bo v prihodnje vplivala uvedba ločenega sistema trgovanja z emisijami (tj. EU ETS 2). Slednji bo vplival obdavčitev energentov v stavbnem in transportnem sektorju in s tem na višino cen. Dodatno bo na cene vplivala tudi načrtovana evropska direktiva o obdavčitvi energentov. Trenutno je še v razpravi predlog Direktive o prestrukturiranju okvira Unije za obdavčitev energentov in električne energije[2], katere namen je zagotoviti, da bi obdavčitev pogonskih goriv, goriv za ogrevanje in električne energije bolje odražala njihov vpliv na okolje in zdravje. Med drugim se predlaga, da se ne bi razlikovalo med obdavčitvijo komercialnega in nekomercialnega dizelskega goriva ter med poslovno in neposlovno uporabo goriv za ogrevanje in električne energije.

Električna energija

V letih 2012–2020 (glej Slika EN20-2) so bile cene električne energije tako za tipične gospodinjske kot tudi industrijske odjemalce relativno stabilne. Zaradi nestabilnosti na mednarodnih trgih kot posledica okrevanja po pandemiji in zaradi vojne v Ukrajini so rast cen v letu 2021 in predvsem 2022 občutili zlasti industrijski odjemalci.

V primerjavi z letom 2012 je bila v letu 2022 cena električne energije (cena z vsemi dajatvami in brez DDV) za tipične industrijske odjemalce višja za 64,6 % (glej Slika EN20-1). Višje cene so v veliki meri posledica rasti globalnih cen energentov zaradi vojne v Ukrajini leta 2022. Glede na leto 2021 je bila cena leta 2022 višja za kar 87,1 % (glej Slika EN20-2) navkljub začasni uvedbi ukrepa oprostitve plačila določenih dajatev, ki ga je vlada sprejela za omilitev posledic vpliva visokih cen energentov. Leta 2022 je bil delež dajatev (brez DDV) v končni ceni za industrijske odjemalce znatno nižji in je predstavljal 6,1 % (glej Slika EN20-6). V primerjavi z letom 2012 je bila leta 2019 cena električne energije za industrijske odjemalce sicer nižja za 13,3 %.

V primerjavi z letom 2012 je bila leta 2022 cena električne energije za tipične gospodinjske odjemalce nižja za 10,7 %. Cena se je leta 2022 glede na predhodno leto zmanjšala za 6,6 % (glej Slika EN20-2). Leta 2020 in 2022 je vlada sprejela začasne ukrepe oprostitve plačila določenih dajatev (tj. trošarina, prispevek OVE+SPTE) za blaženje posledic pandemije in visokih cen električne energije, kar je vplivalo na znižanje končne cene električne energije[3]^,[4]^,[5]. Tako so bile leta 2022 dajatve v primerjavi s predhodnim letom nižje za kar 26,1 % (glej Slika EN20-5) in so v strukturi končne cene predstavljale 24,3 % (glej Slika EN20-6). Več informacij o dajatvah na energente je na voljo tudi v okviru kazalca EN21: Dajatve na energijo. V primerjavi z letom 2012 se je leta 2019 cena električne energije za gospodinjske odjemalce znižala za 2,8 %.

Cene električne energije za tipične odjemalce v gospodinjstvih in industriji v Sloveniji ostajajo pod ravnijo cen držav EU-27 (glej Slika EN20-7). Leta 2022 so bile za gospodinjske odjemalce nižje od povprečja EU-27 za 45 %, za industrijske odjemalce pa za 10,5 %. Najnižjo ceno za električno energijo so industrijski odjemalci leta 2022 plačevali na Finskem, najvišjo pa v Grčiji. Medtem so najnižjo ceno za električno energijo leta 2022 gospodinjstva plačevala na Nizozemskem, najvišjo pa na Danskem.

Zemeljski plin

V primerjavi z letom 2012 se je v letu 2022 cena zemeljskega plina za tipične industrijske odjemalce realno povečala za 5,1 %, za tipična gospodinjstva pa se je znižala za 20,3 % (glej Slika EN20-1). Zaradi posledic vojne v Ukrajini so se maloprodajne cene zemeljskega plina v letu 2022 v primerjavi s predhodnim letom bistveno povečale in sicer za 81,8 % za industrijske odjemalce in 32,2 % za gospodinjske odjemalce (glej Slika EN20-1). Kljub temu, da je vlada v letu 2022 zmanjšala dajatve, je višja cena zemeljskega plina na mednarodnih trgih vplivala na povečanje cen. Osnovna cena zemeljskega plina je bila za tipične industrijske odjemalce leta 2022 v primerjavi s predhodnim letom za 102 % višja in je znašala 15,81 €/GJ, za gospodinjske odjemalce pa je bila višja za 47 % in je znašala 14,1 €/GJ. Leta 2022 so dajatve v strukturi cene za industrijske odjemalce predstavljale 5,6 %, za gospodinjske odjemalce pa 22 % (glej Slika EN20-6). V primerjavi z letom 2012 je bila v letu 2019 cena zemeljskega plina za industrijske odjemalce nižja za 44,7 %, za gospodinjske odjemalce pa za 36,8 % (glej Slika EN20-3).

V Sloveniji je bila leta 2022 cena zemeljskega plina za tipične industrijske odjemalce nad ravnijo cen držav EU-27 za 6,7 %, medtem ko je bila za tipične gospodinjske odjemalce nižja od EU-27 za 19,8 % (glej Slika EN20-8). Najnižjo ceno za zemeljski plin so industrijski odjemalci leta 2022 plačevali v Nemčiji, najvišjo pa na Švedskem. Medtem so najnižjo ceno za zemeljski plin leta 2022 gospodinjstva plačevala na Madžarskem, najvišjo pa na Švedskem.

Naftni derivati

Leta 2016 se je vlada RS odločila za postopno liberalizacijo cen naftnih derivatov.  V prvi fazi deregulacije cen naftnih derivatov so trgovci z 12. aprilom 2016 v Sloveniji lahko začeli določali prodajne cene (brez dajatev) za bencinsko gorivo NMB-98 ali več-oktansko gorivo (NMB-98) ter ekstra lahko kurilno olje. V drugi fazi deregulacije so z 9. novembrom 2016 trgovci prosto začeli določati tudi prodajne cene (brez dajatev) neosvinčenega motornega bencina 95-oktanskega (NMB-95) in dizelskega goriva. Tretja faza deregulacije je bila sprejeta 23. septembra 2020, ko je bil na 33. redni seji Vlade RS sprejet sklep, da kontrola cen naftnih derivatov ni več potrebna. Popolna liberalizacija prodajnih cen (brez dajatev) vseh naftnih derivatov je začela veljati 1. oktobra 2020. Dve leti pozneje, leta 2022, je vlada RS zaradi razmer na trgu (posledica pandemije COVID-19 in vojne v Ukrajini) ponovno začela regulirati cene dizelskih goriv (tj. neosvinčen 95-oktanski bencin, dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje)[6]. Od 21. junija 2023 je bila regulacija z Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov[7] podaljšana še za eno leto.

V primerjavi z letom 2012 je bila v letu 2022 cena dizelskega goriva D2 nižja za 1,7 %, cena bencinskega goriva NMB 95 pa za 17 %. Cena kurilnega olja se je v istem obdobju povečala za 3,5 %. V letu 2022 so se cene vseh naftnih derivatov v primerjavi s preteklim letom povečale. Cena dizelskega goriva D2 se je povečala za 20,7 %, cena bencinskega goriva NMB 95 za 15,2 % in cena kurilnega olja za 24,7 %. V veliki meri je to posledica visokih cen na mednarodnih trgih zaradi vojne v Ukrajini, zato je za analizo politike države bolj ustrezna primerjava cen v obdobju 2012–2019 . V primerjavi z letom 2012 je bila v letu 2019 cena dizelskega goriva D2 realno nižja za 16,7 %, cena bencinskega goriva NMB 95 pa za 21 %. Prav tako je bila leta 2019 v primerjavi z letom 2012 občutno nižja tudi cena kurilnega olja in sicer za 15 % (glej Slika EN20-1 in Slika EN20-4).

Leta 2022 so se v primerjavi s predhodnim letom znižale dajatve na vse naftne derivate, na dizelsko gorivo za 7,6 %, na bencinsko gorivo za 4,4 % in na kurilno olje za 13,9 % (glej Slika EN20-5). Tako je delež dajatev v končni ceni energije leta 2022 za dizelsko gorivo predstavljal 41,1 %, za bencinsko gorivo 44,5 % in za kurilno olje 28,3 % (glej Slika EN20-6).

Leta 2022 so bile maloprodajne cene neosvinčenega bencina NMB 95 v Sloveniji v primerjavi s povprečjem EU-27 nižje za 14,1 %, dizelskega goriva D2 pa za 5,8 %. Najvišjo ceno so za bencin NMB 95 odjemalci plačali na Nizozemskem, najnižjo pa v Bolgariji. Medtem so najnižjo ceno za dizelsko gorivo D2 odjemalci plačevali na Malti, najvišjo pa na Švedskem (glej Slika EN20-9).

[1] https://www.ice.com/products/197/EUA-Futures/data

[2] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX:52021PC0563

[3] https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/do-konca-maja-2020-nizji-racuni-za-elektriko-za-gospodinjske-in-male-poslovne-odjemalce-4342/

[4] https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/sprejet-zakon-o-nujnih-ukrepih-za-omilitev-posledic-zaradi-vpliva-visokih-cen-energentov/

[5] https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/ponovna-oprostitev-placila-okoljske-dajatve-za-fosilna-goriva/

[6] https://www.gov.si/teme/cene-naftnih-derivatov/

[7] http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED8902