Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2024 znašal 54,6 evro centov subvencije za 1 evro investicije, kar je 24,5 evro centov več kot leta 2023, ko je bil s 30,1 evro centa v opazovanem obdobju najbolj ugoden. Do povečanja je prišlo zaradi izvajanja naložb v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), pri katerih je bil finančni vzvod 98,8 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije. Brez upoštevanja teh projektov bi bil finančni vzvod leta 2024 26,6 evro centov.

Do leta 2024 je bilo z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 358 GWh, izpustov CO₂ pa za 87 kt. Ciljni vrednosti za leto 2020 sta bili doseženi šele v letih 2023 in 2022. Zaostanek je v veliki meri posledica premajhne intenzivnosti vlaganj v letih 2016 in 2017. Prehod iz ene v drugo finančno perspektivo se bo predvidoma poznal tudi leta 2025.

Leta 2024 je bilo s sredstvi v okviru programov kohezijske politike energetsko prenovljenih 118.700 m² površin stavb javnega sektorja, v obdobju 2021–2024 pa 548.200 m² oz. 60 % vrednosti, načrtovane z DSEPS 2050. V okviru OP EKP je bilo do konca leta 2024 prenovljenih 1,08 milijona m² površin, kar je nekje na ravni ciljne vrednosti iz OP EKP, medtem ko je bil zaostanek za ciljem iz OP EKP za energetsko prenovo stavb v lasti in uporabi osrednje oz. ožje vlade znaten. V okviru obveznosti iz 5.

Intenzivnost CO₂ v komercialnem in institucionalnem sektorju se je leta 2020 v primerjavi z letom prej še nekoliko povečala, in sicer na 33 t CO₂/mio EUR₁₉₉₅, s čimer je za letnim ciljem zaostala za 0,7 odstotne točke. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen, kar pa je posledica zmanjšanja dodane vrednosti za 3,8 %, do katerega je prišlo zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. V primerjavi z letom 2010 je bila intenzivnost nižja za 55 %.

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju je v obdobju 2021–2024 znašal 1.130 GWh, kumulativno zmanjšanje izpustov CO₂ pa 264 kt. V primerjavi z letom prej se je letni prihranek energije zmanjšal za 3 %, zmanjšanje izpustov CO₂ pa povečalo za dober odstotek, s čimer je bilo najvišje v opazovanem obdobju. Cilji za leto 2030 so bili določeni na podlagi projekcij za pripravo NEPN 2024 z uporabo metod za izračun prihrankov. Obe indikativni vrednosti sta bili leta 2024 doseženi.

Specifični izpusti CO₂ v stanovanjskem sektorju so leta 2020 znašali 9,2 kg CO₂ ekv/m² ali 3 % več kot leto prej, s čimer so bili 0,4 odstotne točke pod letno ciljno vrednostjo. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen. K povečanju je v največji meri prispevalo povečanje izpustov CO₂ iz rabe goriv v tem sektorju za skoraj 4 %, kar lahko pripišemo tako hladnejšemu letu kot tudi pandemiji koronavirusa in izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2.

Raba končne energije v stavbah je leta 2023 znašala 1.477 ktoe in je bila 4 % nižja od indikativne letne vrednosti iz NEPN 2020. V primerjavi z letom prej je ostala na približno enaki ravni, glede na leto 2005 pa se je zmanjšala za 23 %. Izpusti TGP zaradi rabe energentov v stavbah so leta 2023 znašali 1.024 kt CO2 ekv, s čimer indikativna letna vrednost, ki je v NEPN 2020 in NEPN 2024 enaka, ni bila dosežena.