Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2025 znašal 32,9 evro centov nepovratne spodbude za 1 evro investicije, kar je 21 evro centov manj kot leta 2024. K znižanju so največ prispevali projekti Eko sklada v okviru pozivov za sofinanciranje novih naložb v gradnjo visoko učinkovitih, skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena, pri katerih je bil finančni vzvod samo 13,3 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, projekti pa so v skupni vrednosti podprtih naložb predstavljali kar 73 %.

Do leta 2025 je bilo z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju doseženo skupno letno zmanjšanje rabe energije za 365 GWh, izpustov CO₂ pa za 92 kt. Intenzivnost vlaganj se je zaradi prehoda iz ene v drugo finančno perspektivo leta 2025 zmanjšala.

Leta 2025 je bilo s sredstvi v okviru programov kohezijske politike energetsko prenovljenih 57.118 m² površin stavb javnega sektorja, kar je 38 % manj kot leto prej in najmanj v obdobju 2018–2025. V skladu s cilji iz DSEPS 2050, je bila v obdobju 2021–2025 načrtovana energetska prenova 1.150.000 m² površin stavb javnega sektorja, dejansko pa je bila prenovljena le dobra polovica te vrednosti oz. 578.145 m². Obveznost prenove 3 % skupne tlorisne površine javnih stavb iz EED se je z 11.

Intenzivnost CO₂ v komercialnem in institucionalnem sektorju se je leta 2020 v primerjavi z letom prej še nekoliko povečala, in sicer na 33 t CO₂/mio EUR₁₉₉₅, s čimer je za letnim ciljem zaostala za 0,7 odstotne točke. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen, kar pa je posledica zmanjšanja dodane vrednosti za 3,8 %, do katerega je prišlo zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. V primerjavi z letom 2010 je bila intenzivnost nižja za 55 %.

Skupni letni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju je leta 2025 znašal 1.319 GWh, skupno letno zmanjšanje izpustov CO₂ pa 306 kt. V primerjavi z letom prej se je letni prihranek energije zmanjšal za 39 %, zmanjšanje izpustov CO₂ pa celo za 45 %. Nižje vrednosti so bile dosežene samo v obdobju pred letom 2019. Cilji za leto 2030 so bili določeni na podlagi projekcij za pripravo NEPN 2024 z uporabo metod za izračun prihrankov. Indikativni vrednosti leta 2025 nista bili doseženi.

Specifični izpusti CO₂ v stanovanjskem sektorju so leta 2020 znašali 9,2 kg CO₂ ekv/m² ali 3 % več kot leto prej, s čimer so bili 0,4 odstotne točke pod letno ciljno vrednostjo. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen. K povečanju je v največji meri prispevalo povečanje izpustov CO₂ iz rabe goriv v tem sektorju za skoraj 4 %, kar lahko pripišemo tako hladnejšemu letu kot tudi pandemiji koronavirusa in izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2.

Raba končne energije v stavbah je leta 2024 znašala 1.475 ktoe in je bila 2 % višja od letne indikativne vrednosti, ki tako ni bila dosežena. V primerjavi z letom prej je ostala na približno enaki ravni, glede na leto 2005 pa se je zmanjšala za 23 %. Izpusti TGP zaradi rabe energentov v stavbah so leta 2024 znašali 1.100 kt CO₂ ekv, s čimer letna indikativna vrednost ravno tako ni bila dosežena.