KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Podnebno ogledalo
  3. [PO] Stavbe
  4. Specifični izpusti CO2 v stanovanjskem sektorju

[PO11] Specifični izpusti CO2 v stanovanjskem sektorju
Responses

Ključno sporočilo
Bad

Specifični izpusti CO2 v stanovanjskem sektorju so leta 2020 znašali 9,2 kg CO2 ekv/m2 ali 3 % več kot leto prej, s čimer so bili 0,4 odstotne točke pod letno ciljno vrednostjo. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen. K povečanju je v največji meri prispevalo povečanje izpustov CO2 iz rabe goriv v tem sektorju za skoraj 4 %, kar lahko pripišemo tako hladnejšemu letu kot tudi pandemiji koronavirusa in izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. Povečanje specifičnih izpustov v letu 2020 je bilo po letu 2015 šele drugo v opazovanem obdobju.

Kazalec Specifični izpusti TGP v stanovanjskem sektorju opisuje gibanje izpustov TGP zaradi rabe goriv v gospodinjstvih v odvisnosti od površine stanovanj. Nižji specifični izpusti TGP so pri tem lahko posledica tako nižjih izpustov TGP v stanovanjskem sektorju zaradi izvajanja ukrepov URE in OVE ter vedno večjega števila novih stanovanj najvišjega energetskega razreda, kot tudi večje skupne površine stanovanj.

Grafi

Slika PO11-1: Specifični izpusti CO2 v stanovanjskem sektorju leta 2005 in v obdobju 2010–2020 ter ciljne vrednosti kazalca do leta 2020
Viri:

Statistični urad RS, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Vrednost kazalca leta 2005 [kg CO2 ekv/m2] Ciljne vrednosti kazalca [kg CO2 ekv/m2] Vrednost kazalca v obdobju 2010–2020 [kg CO2 ekv/m2]
2005 23,92
2010 18,02
2011 15,36
2012 13,97 13,97
2013 13,33 12,14
2014 12,68 9,69
2015 12,04 10,32
2016 11,40 10,18
2017 10,75 9,81
2018 10,11 9,09
2019 9,47 8,92
2020 8,83 9,21

Cilji

Cilj OP TGP je zmanjšanje specfičnih izpustov CO2 v stanovanjskem sektorju, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja rabe goriv in s tem posledično tudi izpustov CO2 v tem sektorju. Cilj do leta 2020, zastavljen v OP TGP, je bil popravljen v skladu z dopolnjeno metodologijo IPCC*1, po kateri se evidence izpustov izračunavajo od leta 2015 naprej, kot je predpisano v izvedbeni uredbi 749/2014*2, in znaša 8,8 kg CO2 ekv/m2. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020.

Opombi:

*1   Intergovernmental Panel on Climate Change

*2   Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 749/2014 z dne 30. junija 2014 o strukturi, obliki, postopkih predložitve in pregledu informacij, ki jih sporočajo države članice v skladu z Uredbo (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, UL L 203, z dne 11. 7. 2014

Specifični izpusti CO2 v stanovanjskem sektorju so se leta 2020 glede na leto prej povečali za 3 % in so znašali 9,2 kg CO2 ekv/m2, s čimer so bili 0,4 odstotne točke pod letno ciljno vrednostjo. Cilj za leto 2020 tako ni bil dosežen. Povečanje specifičnih izpustov v letu 2020 je bilo šele drugo v opazovanem obdobju 2010–2020, v katerem so se specifični izpusti sicer zmanjšali za 8,8 odstotnih točk. Vzrok povečanja v letu 2015 je bilo izrazito toplo leto 2014*3 − temperaturni primanjkljaj je bil leta 2015 glede na leto prej večji za kar 23 %, kar je povzročilo povečanje rabe goriv za ogrevanje v gospodinjstvih in s tem tudi izpustov CO2. Tudi leta 2020 se je vrednost kazalca povečala predvsem zaradi povečanja izpustov CO2 iz rabe goriv za skoraj 4 % glede na predhodno leto. Povečanje je bilo posledica tako nekoliko hladnejšega leta 2020, temperaturni primanjkljaj je bil tega v primerjavi z letom 2019 večji za 3,3 %, kot tudi pandemije koronavirusa in izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2, zaradi česar smo doma preživeli več časa. K zmanjševanju rabe energije in s tem izpustov CO2 v gospodinjstvih sicer prispeva izvajanje ukrepov URE in izrabe OVE, ki vpliva tudi na delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v tem sektorju. Omenjeni delež se je v obdobju 2010−2020 povečal s 57 na 65 %, se pa od leta 2016, ko je z 68,7 % dosegel najvišjo vrednost, vseskozi zmanjšuje, v zadnjem letu za 1,3 odstotne točke.

Opomba:

*3   Povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo (v K*dni/leto): Povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo (v K*dni/leto): 2014 – 2.303, 2015 – 2.841, 2016 – 2.873, 2017 – 2.892, 2018 – 2.669, 2019 - 2.691, 2020 - 2.779 (izračun IJS-CEU).

Metodologija

Cilji povzeti po:
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Del podatkov, potrebnih za izračun površina stanovanj (m2), je javno dostopnih na SiStat portalu Statističnega urada RS (SURS), dela podatkov pa SURS ne objavlja. Podatke o izpustih CO2 iz rabe goriv v stanovanjskem sektorju izračunava Agencija RS za okolje (ARSO). Podatki so pripravljeni v okviru poročanja evidenc izpustov TGP za UNFCCC*4 in so javno dostopni na spletni strani ARSO oz. Eionet*5 portalu.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec Specifični izpusti CO2 v stanovanjskem sektorju (kg CO2 ekv/m2) je definiran kot razmerje med izpusti CO2 iz rabe goriv v stanovanjskem sektorju in površino stanovanj. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, sta potrebna naslednja podatka:

  • izpusti CO2 iz rabe goriv v stanovanjskem sektorju (kt CO2 ekv). Gre za podatek ARSO o izpustih CO2 zaradi rabe goriv v stanovanjskem sektorju (CRP koda 1.A.4.b pri poročanju evidenc izpustov TGP za UNFCCC);
  • površina stanovanj (m2) je skupna površina vseh stanovanj na območju Republike Slovenije (naseljenih, nenaseljenih, za občasno uporabo) po podatkih SURS. Površina prostorov (kopalnice, stranišča, predsobe). Podrobnejša metodološka pojasnila pri oceni stanovanjskega sklada, stanovanj po številu sob in površini, so dostopna na spletni strani SURS*6. Metodologija izračuna površine stanovanj, ki se uporablja v izračuna kazalca, se je leta 2015 zaradi spremembe načina spremljanja površine stanovanj, spremenila. Podatek o površini stanovanj je sedaj dostopen samo za leta, ko je bil izveden popis, zato se vrednosti za vmesna leta določijo z linearno interpolacijo, v času do novega popisa pa z upoštevanjem podatka o dokončanih stanovanjih in popravljenega podatka o zmanjšanju stanovanjske površine zaradi rušenja v posameznem letu.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti CO2 iz rabe goriv v stanovanjskem sektorju

Gg

ARSO

2005,
2010-2020

marca za predpreteklo leto*7

enkrat letno

15. 3. 2022

da

Stanovanjska površina

m2

SURS

SiStat

2005,
2010-2020

vsaka 3 do 4 leta, odvisno od popisa

enkrat letno

10. 4. 2022

ne

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Opombe:

*4   United Nations Framework Convention on Climate Change

*5   European Environment Information and Observation Network

*6   http://www.stat.si/StatWeb/Common/PrikaziDokument.ashx?IdDatoteke=8224 in https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8211

*7   Prva verzija podatkov za predpreteklo leto je na voljo 15. januarja. Rok za poročanje končnih podatkov za EU je 15. marec, za UNFCCC pa 15. april

 

Datum zajema podatkov
Datum zadnje osvežitve
09.06.2022
Avtor(ji)

Ana Marija Udovič, za IJS-CEU, in Barbara Petelin Visočnik, IJS-CEU, pripravili v sklopu naloge Strokovne podlage za izpolnitev nacionalnih, evropskih in mednarodnih obveznosti poročanja ter pripravo stališča s področja blaženja podnebnih sprememb

​​