Kazalec prikazuje potencialno izpostavljenost otrok v vrtcih in osnovnih šolah hrupu cestnega prometa v Mestni občini Ljubljana (MOL).

Izpostavljenost otrok se nanaša na obremenitev zaradi  hrupa cestnega prometa v dnevnem obdobju L_dan, za ceste na katerih promet presega 1 milijon vozil letno. Uporabo L_dan utemeljujemo z dejstvom, da izobraževalna dejavnost tako v šolah kot v vrtcih poteka v dnevnem času.

Kazalec L_dan je določen kot dolgoročna (trajna) raven hrupa v skladu s SIST ISO 1996-2, in sicer za obdobje dneva (od 6.00 do 18.00 ure) vseh koledarskih dni posameznega leta (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju). Podatki za L_dan so povzeti iz novelacije karte hrupa za MOL  in se nanašajo na stanje cestnega prometa leta 2012. Karta hrupa obsega območje 275 km² in ima prijavljenih 274.462 prebivalcev s stalnim prebivališčem (Vir podatkov: SURS, GURS, MOL, 2012).

Jakost zvoka izražamo z decibeli, dB(A) in s tem upoštevamo različno občutljivost človeškega ušesa pri različnih zvočnih frekvencah. Najbolj sprejemljiv parameter za opis povprečne ravni hrupa je ekvivalentna stalna raven hrupa (L_eq), oziroma L_Aeq (A-utežena ekvivalentna raven zvoka). Ekvivalentna raven zvočnega tlaka L_Aeq je povprečna raven zvočnega tlaka v določenem časovnem obdobju izražena z dB(A). Kazalec hrupa L_AFmax je maksimalna vrednost ravni hrupa L_AF v danem časovnem intervalu ali v času merjenja, prav tako z upoštevanjem filtra A (SIST ISO 1996-1,2).

Hrup je zvok, ki je neželen in zato moteč. V šolah hrup med poukom moti sporazumevanje, branje, učenje, pomnjenje ter reševanje zahtevnih nalog, v vrtcih pa razne aktivnosti in spanje v času počitka. Tudi na igriščih je hrup lahko moteč, moti sporazumevanje in poveča vznemirjenost otrok. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 1999) bi bilo potrebno zmanjšati tveganje za zdravje in počutje otrok, ki je povezano z okoljskim hrupom.

V šolskem letu 2013/2014 je bilo v  MOL v 54 osnovnih šolah skupno 21.084 učencev, v 105 vrtcih pa 13.259 otrok. Ocena izpostavljenosti zunanjih fasad osnovnih šol je pokazala, da pri 29 osnovnih šolah (53,7 % vseh šol) vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi hrup zaradi cestnega prometa presega mejno vrednost L_dan, 55 dB(A) (priporočena vrednost ekvivalentnega okoljskega hrupa L_Aeq za igrišča pri vrtcih in šolah (WHO, 1999)). Obremenitev s hrupom pri nobeni od 54 šol ne presega vrednosti L_dan = 55 dB(A) na vseh fasadah stavbe. Pri 25 osnovnih šolah (v teh je 43 % vseh učencev) mejna vrednost 55 dB(A) ni presežena na nobeni fasadi. Te šole so glede okoljskega hrupa zaradi cestnega prometa v najprimernejšem okolju. Glede na podatke sicer predvidevamo, da v učilnicah večine osnovnih šol hrup cestnega prometa ne moti pouka. Vrednosti hrupa v prostorih niso ocenjene. Zaradi previdnosti predlagamo, da se pri stavbah, kjer kazalec hrupa L_dan na najbolj izpostavljeni fasadi presega raven hrupa 65 dB(A), opravijo meritve hrupa tudi v prostorih.

Ocena izpostavljenosti zunanjih fasad vrtcev je pokazala, da je 48 vrtcev (45,7 % vseh vrtcev) vsaj iz ene smeri izpostavljenih hrupu cestnega prometa, ki presega L_dan 55 dB(A). Obremenitev s hrupom pa le v enem od 105 vrtcev presega vrednosti L_dan = 55 dB(A) na vseh fasadah stavbe. Pri 57 vrtcih (v teh je 55 % vseh otrok) mejna vrednost 55 dB(A) ni presežena na nobeni fasadi in so torej ti vrtci locirani v primerni okolici tudi za zunanja  otroška igrišča. Glede na podatke sicer predvidevamo, da v prostorih večine vrtcev hrup cestnega prometa ne moti otrok pri igri in počitku. Vrednosti hrupa v prostorih niso ocenjene. Zaradi previdnosti predlagamo, da se pri stavbah, kjer kazalec hrupa L_dan na najbolj izpostavljeni fasadi presega raven hrupa 65 dB(A), opravijo meritve hrupa tudi v prostorih.

Kritični učinki hrupa v šolah in vrtcih so motnje sporazumevanja, motnje pridobivanja informacij (npr. razumevanja in branja) in povečana vznemirjenost (WHO, 1999). Otroci so zaradi okoljskega hrupa v dnevnem času bolj moteni kot odrasli dokler ne razvijejo vseh sposobnosti poslušanja. Hrup moti učenje otrok v kritični fazi njihovega razvoja, saj imajo otroci manjše sposobnosti kot odrasli zoperstaviti se okoljskim stresorjem (Stansfeld s sod., 2005, Stansfeld in Clark, 2015).

Hrup cestnega prometa otroke pri branju zelo moti, če dosega na zunanji fasadi v povprečju vrednosti okoli 70 dB(A). Hrup letal in cestnega prometa je bolj moteč kot hrup vlaka. Posamezni, kratki zvočni signali so za otroke stare med 7 in 11 let bolj moteči, otroci pa so najbolj prizadeti pri učenju matematike in naravoslovja (Shield in Dockrell, 2003).

Nekoliko manj so proučeni vplivi notranjih virov hrupa v šolah na učne sposobnosti otrok. Pri tem igra pomembno vlogo akustika prostora in odmevni čas. Otroci, ki so bili sprva izpostavljeni hrupu 75 dB(A), so po akustični ureditvi učilnice izboljšali učni uspeh. Hrupa se bolj zavedajo starejši otroci, mlajši pa so zaradi njega bolj vznemirjeni. Najbolj moteči zvoki so hrup siren, motornih koles, tovornjakov in vlaka (Shield in Dockrell, 2003). Izpostavljenost učencev povečanemu hrupu L_Aeq,_8ur > 55 dB(A) vpliva na značilno zmanjšano pozornost, zmanjša družbeno prilagodljivost in poveča ugovarjanje otrok v primerjavi z otroki, ki tolikšnemu hrupu niso izpostavljeni (Ristovska s sod., 2004).

Na pedagoški fakulteti v Mariboru so izvedli študijo vpliva hrupa na uspešnost opravljanja zahtevnih nalog. Dvajset učencev, starih od 13 do 14 let, je bilo izpostavljenih primernemu zvočnemu okolju 30-40 dB(A) oziroma hrupnemu okolju 80-85 dB(A). Naloge so v prvem sklopu zahtevale veliko pozornost, v drugem pa je bilo pomembno pomnjenje. Rezultati študije so potrdili pričakovanja, da je učinkovitost opravljanja monotonih nalog odvisna od hrupa v učnem okolju (Fošnarič, 2003).

Vpliv hrupa iz okolja na zdravje ljudi postaja v Evropi vedno večji problem. Ocena bremena bolezni zaradi hrupa je v zahodnoevropskih državah pokazala, da je eden od treh Evropejcev vznemirjen zaradi hrupa podnevi, v nočnem času pa enega od petih Evropejcev moti hrup med spanjem. Hrup prometa povzroča v zahodnih državah evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije izgubo, ki presega 1 milijon zdravih let življenja (WHO in EC JRC, 2011).