Kazalec prikazuje napredek pri preprečevanju nastajanja odpadkov zaradi izvajanja ukrepov na področju podpore trajnostnih modelov proizvodnje in potrošnje.

Zaradi hitrih podnebnih sprememb in naraščajočega povpraševanja po energiji in virih je nujna uvedba politik in pobud za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Njihov namen je izboljšati okoljsko učinkovitost proizvodov v celotnem življenjskem ciklu, spodbuditi povpraševanje po boljših proizvodih in proizvodnih tehnologijah ter potrošnikom pomagati, da bodo lažje prepoznali bolj trajnostne proizvode. Vsi proizvodi so naravnega izvora, kar pomeni, da je gospodarstvo močno odvisno od naravnih virov. Če bomo ohranili sedanje vzorce proizvodnje in potrošnje, se bodo še naprej nadaljevali degradacija okolja, izčrpavanje naravnih virov ter nastajanje odpadkov. K ločitvi gospodarske rasti od rabe virov, degradacije okolja in nastajanja odpadkov prispevajo tudi ukrepi preprečevanja odpadkov. To so vsi ukrepi, ki so namenjeni temu, da se:

• zmanjša količina nastalih odpadkov, vključno s ponovno uporabo proizvodov in podaljševanjem njihove življenjske dobe,
• zmanjšajo škodljivi vplivi nastalih odpadkov na okolje in človekovo zdravje in
• zmanjša vsebnost nevarnih snovi v materialih in proizvodih.

Trajnostni modeli proizvodnje in potrošnje prispevajo k preprečevanju nastajanja odpadkov, za kar je bilo sprejetih več zakonodajnih ukrepov. Za spremljanje njihovega izvajanja se zbirajo podatki o različnih proizvodih, danih na trg (npr. o plastičnih nosilnih vrečkah, o plastičnih posodah za živila in o plastičnih lončkih za enkratno uporabo), in podatki o odpadkih (npr. o odpadni hrani).

Z ukrepi za preprečevanje odpadkov, sprejetimi na področju podpore trajnostnih modelov proizvodnje in potrošnje, se bo:

• zmanjšala uporaba primarnih virov za proizvodnjo novih izdelkov,
• uvajalo trajnostne modele v proizvodnji in potrošnji plastičnih izdelkov,
• uvajala proizvodnja plastičnih izdelkov, ki so gospodarni z viri,
• povečala uporaba vračljive embalaže,
• zmanjšala količina nastalih odpadkov, zlasti odpadne hrane in odpadkov, ki so med bolj pogostimi viri smetenja v naravnem in morskem okolju.

Za preprečevanje nastajanja odpadkov so na področju trajnostnih modelov proizvodnje in potrošnje sprejeti naslednji zakonodajni ukrepi:

• prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk za potrošnike (razen za lahke plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov za nepredpakirana živila) in uvedba okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, ki jo plačujejo subjekti, ki dajejo na trg v RS plastične nosilne vrečke. Cilj tega ukrepa je zmanjšanje potrošnje plastičnih nosilnih vrečk, zlasti lahkih plastičnih nosilnih vrečk, s čimer se bo zmanjšala tudi količina teh odpadkov, ki so med bolj pogostimi viri smetenja v naravnem in morskem okolju.

Leta 2023 je bilo na slovenski trg danih okoli 182 milijonov kosov plastičnih nosilnih vrečk, od tega jih je bilo kar 99 % takšnih z debelino stene manj kot 50 mikronov (lahke plastične nosilne vrečke). Tega leta je v Sloveniji potrošnja lahkih plastičnih nosilnih vrečk znašala 85 vrečk na prebivalca, kar pomeni, da je bil dosežen okoljski cilj, v skladu s katerim letna raven njihove potrošnje ne preseže 90 vrečk na prebivalca. Okoljski cilj je bil dosežen tudi leta 2022, ko je potrošnja lahkih plastičnih nosilnih vrečk znašala 75 vrečk na prebivalca in leta 2021, ko je znašala 82 vrečk na prebivalca

• organizatorji javnih prireditev, na katerih se ponujata hrana in pijača, morajo na mestih strežbe živil namesto plastičnih posodic in plastičnih lončkov za enkratno uporabo zagotoviti ponudbo posodic in kozarčkov, ki se lahko večkrat uporabijo (tudi depozitni sistemi), ali posodic in kozarčkov, ki vsebujejo manj ali nič plastike, ali omogočiti obiskovalcem prireditev, da prinesejo s seboj svojo posodico ali lonček. O tem morajo obiskovalce prireditve obveščati pred in med samo prireditvijo. Cilj tega ukrepa je zmanjšanje potrošnje plastičnih posodic in plastičnih lončkov za enkratno uporabo, s čimer se bo zmanjšala tudi količina teh odpadkov, ki so med bolj pogostimi viri smetenja v naravnem in morskem okolju.

Leta 2023 je bilo na slovenski trg danih 80,2 milijonov kosov posod za živila izdelanih v celoti iz plastike in 65,6 milijonov kosov posod za živila izdelanih delno iz plastike.  

• upravljavci avtomatov za pijače morajo (če to dopušča lokacija avtomata ali narava dogodka) plastične lončke za enkratno uporabo nadomestiti z lončki, ki se lahko večkrat uporabijo (tudi depozitni sistemi), ali lončki, ki vsebujejo manj ali nič plastike, ter potrošnikom omogočiti uporabo lastnih lončkov. O tem morajo obveščati potrošnike. Cilj tega ukrepa je zmanjšanje potrošnje plastičnih lončkov za enkratno uporabo, s čimer se bo zmanjšala tudi količina teh odpadkov, ki so med bolj pogostimi viri smetenja v naravnem in morskem okolju.

Leta 2023 je bilo na slovenski trg danih skoraj 97,5 milijonov kosov lončkov za pijače izdelanih v celoti iz plastike in skoraj 76,9 milijonov kosov lončkov za pijače izdelanih delno iz plastike.  

• proizvajalci plastenk pijač morajo zagotoviti najmanj predpisan delež vsebnosti reciklata v plastenkah. Cilji tega ukrepa so zmanjševanje količin nastalih odpadkov ter spodbujanje trajnostnih modelov proizvodnje in proizvajanja izdelkov, ki so gospodarni z viri.

Delež vsebnosti reciklata v plastenkah danih na slovenski trg je leta 2023 znašal 13 %.

• proizvajalci, ki za embaliranje svojega blaga uporabljajo vračljivo embalažo, v okviru izpolnjevanja obveznosti PRO plačajo stroške ravnanja z odpadno embalažo samo enkrat. Cilji tega ukrepa so zmanjševanje količin nastalih odpadkov ter spodbujanje trajnostnih modelov proizvodnje in potrošnje ter ponovne uporabe proizvodov.

Podatki o vračljivi embalaži na nacionalni ravni niso na voljo.

• v vseh fazah prehranske verige (primarna pridelava, predelava in proizvodnja, prodaja na drobno in distribucija, restavracije in gostinske dejavnosti, gospodinjstva) zmanjševati nastajanje odpadne hrane ter tako prispevati k uresničevanju cilja trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov o globalnem 50 odstotnem zmanjšanju odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšanju izgub hrane vzdolž proizvodnih in dobavnih verig.

Količina nastale odpadne hrane v Sloveniji se je do leta 2022 zmanjševala. Leta 2023 je nastalo skoraj 165.000 ton odpadne hrane oziroma za 9 % več kot leto prej. Prebivalec Slovenije je leta 2023 torej med odpadke zavrgel povprečno 78 kg hrane. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih (44 % vse odpadne hrane), več kot tretjina v restavracijah in gostinskih storitvah, več kot desetina v dejavnosti proizvodnje in predelave hrane (vključno s primarno pridelavo) ter manj kot desetina v prodaji na drobno in pri distribuciji hrane..