Leta 2021 so se izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz virov po Uredbi (EU) 2023/857 povečali za 5,5 % v primerjavi z letom prej in so bili nižji od letnega cilja za 8,6 %, s čimer je bil cilj dosežen. Izpusti TGP so se zmanjšali v sektorjih odpadki, proizvodnja električne energije in toplote ter najbolj v sektorju široke rabe. V vseh drugih sektorjih so izpusti zabeležili rast, z izjemo sektorja kmetijstvo, kjer so ostali na ravni iz leta 2020.

Kljub dobrim rezultatom, je treba zagotoviti dodatne ukrepe za dolgoročno obvladovanje in zmanjševanje izpustov.

Zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti je leta 2021 znašalo 610,4 GWh. Večji del prihranka, 57 %, je bil dosežen z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v okviru programov Eko sklada. Ciljna vrednost za to leto je bila presežena za tretjino. Za leto 2022 je dosežen prihranek energije po preliminarnih podatkih ocenjen na 700,8 GWh, kar je 15 % več kot leto prej in 53 % nad ciljno vrednostjo.

Raba končne energije je leta 2021 znašala 4.719 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 7,1 %. Povečanje je posledica okrevanja gospodarstva po pandemiji koronavirusa in hladnejšega leta 2021. Do povečanja rabe končne energije je prišlo v vseh sektorjih. Od indikativne ciljne vrednosti za leto 2021 iz trenutno veljavnega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je bila raba končne energije nižja za 177 ktoe (3,6 %). Dosežen je bil tudi letni indikativni cilj iz osnutka predloga posodobitve NEPN.

Raba primarne energije je leta 2021 znašala 6.470 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,7 %. Povečanje je posledica povečanja rabe končne energije zaradi okrevanja gospodarstva po pandemiji koronavirusa in hladnejšega leta 2021, medtem ko je bila proizvodnja električne energije v primerjavi z letom prej manjša.

Leta 2021 je Slovenija z upoštevanjem proizvodnje energije iz OVE v Sloveniji dosegla 24,6-odstotni delež OVE v bruto rabi končne energije, kar je 4,8 odstotnih točk več kot leta 2005. Za dosego 25-odstotnega zavezujočega nacionalnega ciljnega deleža OVE po Direktivi 2009/28/ES je Slovenija manjkajočo proizvodnjo iz OVE dokupila. Povečanje deleža OVE leta 2021 je predvsem posledica povečanja rabe OVE v sektorju ogrevanja in hlajenja. Za predvidenim razvojem še vedno bistveno zaostaja delež pri proizvodnji električne energije. Za leto 2022 ocene kažejo, da bo dosežen 22,9-odstotni delež.