KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Turizem
  3. Razvoj in razporeditev turizma

[TU01] Razvoj in razporeditev turizma
Driving forces

Ključno sporočilo
Neutral

Število ležišč, predvsem pa število prenočitev v obravnavanem obdobju (1992–2009) vseskozi narašča. Največ prenočitev je v poletnih mesecih, ko je največ turistov v obmorskih krajih, le nekaj manj pa v gorskih in zdraviliških krajih. V zimskih mesecih po številu prenočitev prednjačijo zdraviliški kraji.

Kazalec prikazuje razvoj turizma v Sloveniji z gibanjem števila razpoložljivih ležišč in števila prenočitev turistov ter njihovo časovno razporeditev glede na tip turističnih krajev.

Grafi

Slika TU01-1: Razvoj števila razpoložljivih ležišč za turiste in števila nočitev turistov v Sloveniji
Viri:

Statistični letopisi 1996-2002, Statistični urad RS; SI-STAT, Statistični urad RS, 2010

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
prenočitve indeks (1992 = 100) 100 106 115 115 114 125 123 119 132 140
ležišča indeks (1992 = 100) 100 104 105 102 108 111 111 110 110 111
prenočitve število 5097973 5384626 5865608 5883046 5832244 6384062 6295308 6056563 6718998 7129602
ležišča število 71761 74825 75003 72853 77803 79949 79504 78746 79225 79893
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
prenočitve indeks (1992 = 100) 144 147 149 149 151 162 165 163
ležišča indeks (1992 = 100) 112 112 110 110 113 115 116 127
prenočitve število 7321061 7502569 7588737 7572584 7722267 8261308 8411688 8302231
ležišča število 80034 80724 78654 78960 80737 82515 83157 91332
Slika TU01-2: Razvoj števila domačih in tujih prenočitev
Viri:

SI-STAT, Statistični urad RS, 2010

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
domači število (v mio) 3.083 3.372 3.385 3.448 3.282 3.306 3.233 3.315 3.315 3.316
tuji število (v mio) 2.015 2.012 2.481 2.435 2.551 3.078 3.062 2.741 3.404 3.813
domači indeks (1992 = 100) 100 109 110 112 106 107 105 108 108 108
tuji indeks (1992 = 100) 100 100 123 121 127 153 152 136 169 189
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
domači število (v mio) 3.3 3.327 3.226 3.173 3.233 3.393 3.569
tuji število (v mio) 4.021 4.175 4.363 4.399 4.489 4.868 4.843
domači indeks (1992 = 100) 107 108 105 103 105 110 116
tuji indeks (1992 = 100) 200 207 217 218 223 242 240
Slika TU01-3: Razporeditev nočitev turistov v Sloveniji po mesecih in tipu turističnih krajev leta 2009
Viri:

SI-STAT, Statistični urad RS, 2010

Prikaži podatke
mesec I II III IV V VI VII VIII IX X
zdraviliški število (v 1000) 188 194 187 215 226 252 334 366 228 235
obmorski število (v 1000) 51 72 97 141 156 232 416 420 202 123
gorski število (v 1000) 173 163 96 68 108 154 322 406 159 87
drugi število (v 1000) 91 80 91 114 135 139 187 242 164 134
mesec XI XII
zdraviliški število (v 1000) 180 183
obmorski število (v 1000) 77 66
gorski število (v 1000) 38 103
drugi število (v 1000) 109 98

Cilji

Vključitev in usmerjanje vsebin varstva biotske raznovrstnosti v vse sektorje, zlasti s področja rabe naravnih dobrin, urejanja prostora in urejanja voda ter v regionalni razvoj in turizem.

Po upadu števila turistov in turističnih zmogljivosti v Sloveniji ob osamosvojitveni vojni se turizem od leta 1992 glede na število razpoložljivih ležišč za turiste, predvsem pa glede na število turističnih prenočitev v Sloveniji krepi. Leta 2009 so turisti na njim namenjenih 91.332 ležiščih prespali 8302231 noči, kar pomeni, da so bila ležišča povprečno zasedena četrtino leta (91 noči). V primerjavi z letom 2008 se je povečalo število ležišč, zaradi gospodarske krize pa se je rahlo zmanjšalo število prenočitev.

Tudi delež tujih turistov vseskozi narašča. Razmerje med domačimi in tujimi gosti se je po letu 2000 spremenilo v prid tujih gostov. Delež nočitev tujih gostov se je povečal od 40 % v letu 1992 na 58 % v letu 2008.

Sezonska variabilnost turističnega prometa je zelo izrazita, saj je število prenočitev vseh turistov v avgustu kot najbolj obiskanem mesecu skoraj štirikrat večje kot novembra, ko je najmanj nočitev. Izrazita koncentracija turistov je v poletni sezoni, ki traja približno tri mesece, od sredine junija do sredine septembra. Največ turistov je v tem obdobju v slovenskih obmorskih krajih (slaba tretjina vseh turističnih prenočitev), le nekaj manj pa v gorskih in zdraviliških, medtem ko se v zimskih mesecih največ gostov zadržuje v zdraviliških in gorskih krajih.

Razvoj turizma lahko obremenjuje okolje predvsem z večjimi količinami uporabljene pitne vode, odpadnih voda in odpadkov, s pritiskom na rabo zemljišč za turistične objekte ter z emisijami plinov in drugimi posledicami prometa, ki nastanejo zaradi turizma. Povečana zasedenost obstoječih ležišč pomeni manjši prostorski pritisk in večji pritisk na druge naravne vire, predvsem zaradi izrazitega letnega turističnega viška. Posebno občutljivo je razmerje med veliko biotsko raznovrstnostjo mnogih predelov Slovenije, ki je skupaj s pojmom »naravne lepote« izpostavljena kot ena izmed ključnih delov slovenske turistične ponudbe. Na drugi strani pa so pritiski, ki jih turizem povzroča naravnim lepotam, predvsem v občutljivih habitatnih tipih, kot so npr. kraške jame ali območja, kjer se razmnožujejo na motnje občutljive vrste.

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005 – 2012 (Uradni list RS, št. 2/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- 1992–2002: uporabljeni podatki Statističnega urada RS, objavljeni v Statističnih letopisih RS 1996-2002
- 2003–2009: Podatkovna baza SI-STAT dostopna preko spletnih strani SURS: Ekonomsko področje > Turizem > Nastanitvena statistika po občinah > Prenočitvene zmogljivosti po občinah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, letno in Prihodi in prenočitve turistov po občinah, državah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, letno; Nastanitvena statistika-časovne serije > Prihodi in prenočitve turistov , Slovenija, letno; Nastanitvena statistika po vrstah turističnih krajev > Prihodi in prenočitve turistov po vrstah krajev, nekaterih pomembnejših krajih, državah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, mesečno
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 26. 7. 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatke o zmogljivosti nastanitvenih objektov (število sob in ležišč) ter o prihodih in prenočitvah turistov Statističnemu uradu RS vsak mesec sporočajo podjetja, družbe in druge organizacije, ki turistom ponujajo nastanitev ali jim to storitev samo posredujejo, pa tudi občani, ki oddajajo zasebne turistične sobe.
Metodologija obdelave podatkov: Za prenočitev se šteje vsaka noč, ki jo turist dejansko preživi v nastanitvenem objektu (prespi ali se tam le zadržuje) ali ko je tam le prijavljen (njegova fizična navzočnost ni nujna).
Kot turistični kraj se obravnava kraj, ki ponuja:
– privlačne možnosti za bivanje (naravne lepote, zdravilni vrelci, kulturnozgodovinski spomeniki, kulturne, zabavne in športne prireditve itn.),
– komunikacijske možnosti (možnost dostopa, prometne zveze itn.),
– sprejemne možnosti (namestitveni objekti s spremljajočimi trgovskimi, obrtniškimi, poštnimi in drugimi storitvenimi objekti, pa tudi parki, sprehajališča, kopališča ipd.).
Kraji, ki po omenjenih merilih sodijo med turistične, so naprej razvrščeni v naslednje skupine:
– zdraviliški kraji (kraji, za katere je znanstveno, medicinsko ali izkustveno ugotovljen zdravilni učinek termalnih ali mineralnih voda ali drugih geološko-mineraloških sestavin. Sem spadajo klimatska, mineralna in termalna zdravilišča, ki imajo praviloma tudi ustrezne objekte za zdravljenje in rehabilitacijo obiskovalcev),
– obmorski kraji (kraji vzdolž morske obale),
– gorski kraji (praviloma kraji, ki ležijo na nadmorski višini nad 500 metrov ali na območju gore) in
– drugi kraji (kraji, ki so privlačni zaradi podnebnih razmer, kulturnozgodovinskih spomenikov ipd., kraji ob rekah in jezerih in drugi, ki jih ne moremo uvrstiti med prej navedene, ter glavno mesto Slovenije – Ljubljana).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so uradni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):/
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Datum zadnje osvežitve
27.08.2010
Avtor(ji)

Urška Kušar, Nika Zupan, Agencija RS za okolje, Petra Ferko