Kazalec raba končne energije, izpusti TGP in delež OVE v stavbah prikazuje rabo končne energije v stavbah, izpuste toplogrednih plinov (TGP), ki nastajajo ob rabi energentov v stavbah, in delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi goriv v stavbah brez električne energije in daljinske toplote. Raba končne energije in delež OVE v rabi goriv vplivata na izpuste TGP, ti se zmanjšujejo tako z zmanjševanjem rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (URE) kot tudi povečevanjem deleža OVE zaradi izvajanja ukrepov za pospeševanje rabe OVE. Spremljanje kazalca omogoča spremljanje učinkovitosti rabe končne energije in intenzivnosti nadomeščanja fosilnih goriv z OVE pri proizvodnji toplote v storitvenih dejavnostih in gospodinjstvih ter s tem povezanih izpustov TGP.

Raba končne energije v stavbah

Raba končne energije v stavbah je leta 2023 znašala 1.477 ktoe in je v primerjavi z letom 2022 ostala na približno enaki ravni – zmanjšala se je le za slab odstotek. Bistveno večje zmanjšanje je bilo s 7,5 % doseženo leto prej, leta 2022, kar je bilo posledica toplejšega leta, povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo je bil tega leta slabih 14 % manjši kot leta 2021[1]. Eden od vzrokov, da je bilo zmanjšanje rabe končne energije leta 2022 manjše do zmanjšanja temperaturnega primanjkljaja, je, da je s podatki za leto 2022 prišlo do spremembe metodologije za oceno rabe končne energije v sektorju storitev, ki je sedaj v energetski bilanci samostojen sektor, in s tem do izboljšanja zajema podatkov v tem sektorju.

Leta 2023 je bila raba končne energije za 57 ktoe oz. 4 % nižja od ciljne vrednosti za leto 2030 iz NEPN 2020, za ciljno vrednostjo iz NEPN 2024 pa je zaostajala za 172 ktoe oz. 13 %. Tudi indikativna letna vrednost za leto 2023 iz NEPN 2020 je bila dosežena, medtem ko je zaostanek za indikativno letno vrednostjo iz NEPN 2024 znašal slab odstotek. Večji del končne energije, leta 2023 70 %, porabijo stavbe v gospodinjstvih. Leta 2005 je bil ta delež še nekoliko višji, in sicer 74-odstotni. Leta 2023 je v gospodinjstvih glede na leto prej prišlo do zmanjšanja rabe končne energije za 1,4 %, raba v storitvah pa se je nekoliko povečala, za 1 %. V gospodinjstvih sta se najbolj povečali raba geotermalne energije (+ 2 %) in raba električne energije (+ 9 %), slednje pripisujemo spremembi vzorca njene rabe v gospodinjstvih s samooskrbo z električno energijo iz OVE, najbolj pa zmanjšali poraba zemeljskega plina (- 16 %) ter obnovljivih virov in odpadkov (- 7 %). V storitvah je prišlo do povečanja porabe geotermalne energije (+ 77 %) in obnovljivih virov in odpadkov (+ 24 %), oboje zlasti zaradi izboljšanja statistike, ter zemeljskega plina (+ 8 %). V strukturi rabe se je v gospodinjstvih najbolj povečal delež rabe električne energije, za 3,3 odstotne točke, v storitvah pa delež geotermalne energije, za 1,7 odstotne točke.

V obdobju 2005‒2023 se je raba končne energije v stavbah zmanjšala za 23 %; najnižjo vrednost je dosegla prav leta 2023 (glej tudi kazalec [EN10] Raba končne energije po sektorjih), največjo pa s 1.918 ktoe leta 2005, vmes se izmenjujejo nekajletna obdobja naraščanja in zmanjševanja.

Na prebivalca je Slovenija leta 2023 v stavbah porabila 0,70 toe končne energije, kar je manj od povprečja EU-27, ki je bilo 0,78 toe na prebivalca. V obdobju 2005−2023 se je raba končne energije v stavbah na prebivalca v Sloveniji zmanjšala za 27 %, medtem ko se je v EU-27 zmanjšala nekoliko manj, za 15 %. Največjo rabo končne energije v stavbah na prebivalca je imela leta 2023 z 1,51 toe Finska, najmanj pa Malta z 0,45 toe na prebivalca.

Izpusti TGP v stavbah

Podobno kot raba končne energije, so se tudi izpusti TGP, ki so posledica rabe energije v stavbah, leta 2023 v primerjavi s predhodnim letom nekoliko zmanjšali, za 1,5 %, in so znašali 1.024 kt CO₂ ekv. Leto prej je prišlo do povečanja za slab odstotek. Zaostanek za ciljno vrednostjo za leto 2030, ta je v NEPN 2020 in NEPN 2024 enaka, je bil 285 kt CO₂ ekv oz. 39 %. Da bi leta 2030 dosegli cilj vsaj 70-odstotnega zmanjšanja izpustov TGP v stavbah glede na leto 2005, se bodo morali izpusti v povprečju letno zmanjševati za 1,7 %. Od indikativne letne vrednosti za leto 2023 so bili izpusti TGP višji za 2,2 %, kar pomeni, da indikativna letna vrednost ni bila dosežena. Podobno kot pri rabi končne energije, tudi večji del izpustov TGP v stavbah prispevajo gospodinjstva, leta 2023 dve tretjini.

V obdobju 2005‒2023 so se izpusti TGP zmanjšali za 58 %, torej bistveno več kot raba končne energije, in sicer tudi zaradi pospešenega nadomeščanja goriv z več izpusti s čistejšimi (npr. ekstra lahkega kurilnega olja z zemeljskim ali utekočinjenim naftnim plinom) in povečevanja rabe OVE. V gospodinjstvih so se izpusti TGP zmanjšali za 60 %, v storitvenem sektorju pa za 55 %.

Na prebivalca se je v Sloveniji leta 2023 zaradi rabe energije v stavbah sprostilo 0,48 t CO₂ ekv, kar je 41 % manj od povprečja EU-27, ki je bilo 0,83 t CO₂ ekv. V obdobju 2005−2023 se je količina izpustov TGP zaradi rabe energentov v stavbah na prebivalca v Sloveniji zmanjšala za 61 %, medtem ko se je v EU-27 zmanjšala le za 39 %. Največ izpustov TGP v stavbah na prebivalca je leta 2023 z 2,1 t CO₂ ekv nastalo v Luksemburgu, najmanj pa na Švedskem z 0,09 t CO₂ ekv na prebivalca. Švedska je pri rabi končne energije v stavbah na prebivalca z 1,07 toe na prebivalca med državami z največjo rabo, na tretjem mestu, ker pa ima v strukturi rabe energije veliko OVE, ima med vsemi državami v EU-27 celo najmanjši izpust TGP na prebivalca. Podobno velja tudi za Finsko, Dansko in Estonijo.

Delež OVE v stavbah

Leta 2023 se je raba energentov brez električne energije in daljinske toplote v stavbah glede na leto prej zmanjšala za 2,3 %. Za približno enako, 2,4 %, se je zmanjšala tudi raba OVE v stavbah, kar je povzročilo, da je delež OVE leta 2023 z 62,3 % ostal na ravni predhodnega leta. Najvišja vrednost v obdobju 2010–2023 je bila z 62,4 % dosežena leta 2021. Od ciljne vrednosti za leto 2030 je bil dosežen delež OVE nižji za 4,4 odstotne točke, od indikativne letne vrednosti za leto 2023 pa za 1 odstotno točko. Indikativna letna vrednost iz NEPN 2020 tako ni bila dosežena. Glede na leto 2005 se je delež povečal za skoraj 20 odstotnih točk.

Izračun in prikaz kazalca smo zaradi sprememb iz RED in NEPN 2024, večje relevantnosti in celovitejše slike približevanja ciljem za leto 2030 že prilagodili novi metodologiji izračuna deleža OVE, zato se v nadaljevanju vse ostale analize nanašajo na že spremenjen kazalec. Delež OVE v rabi končne energije v stavbah, izračunan v skladu z novo metodologijo, je tako leta 2023 znašal 50,6 %. Glede na leto prej se je povečal za 1,8 odstotne točke. Od cilja za leto 2030 iz NEPN 2024 je bil nižji za 4,4 odstotne točke. Indikativna letna vrednost iz NEPN 2024 je bila presežena za 0,8 odsotne točke.

K povečanju deleža OVE v rabi končne energije je prispevalo tako povečanje deleža OVE v gospodinjstvih, delež se je leta 2023 glede na leto prej povečal za 1,1 odstotno točko, na 55,6 %, kot tudi deleža OVE v storitvenih dejavnostih; ta se je povečal za 3,8 odstotne točke, na 38,8 %, in sicer tudi zaradi že omenjenega izboljšanja zajema podatkov v tem sektorju. Glede na leto 2005 se je delež OVE v stavbah povečal za 38 % oz. 14 odstotnih točk. V gospodinjstvih se je delež povečal za 24 %, v storitvah pa za več kot 200 %. V primerjavi z letom 2020 se je skupni delež OVE povečal za 4,7 odstotne točke.

[1]     Povprečni letni temperaturni primanjkljaj za Slovenijo (v K*dni/leto): 2015 – 2.841, 2016 – 2.873, 2017 – 2.892, 2018 – 2.669, 2019 – 2.691, 2020 – 2.779, 2021 – 3.146, 2022 – 2.719, 2023 – 2.642 (izračun IJS-CEU).