Kazalec prikazuje pomanjkanje vode v tleh v obdobju 1971-2019, ki ga opredeljujemo kot sušo v tleh oz. prsti. Največkrat se splošna suša namreč razume prav kot pomanjkanje vode v tleh. Slovar slovenskega knjižnega jezika sušo opredeljuje kot »stanje zelo majhne vlage v zemlji«, Slovenski pravopis pa kot »pomanjkanje vode« (Fran, 2019). Strokovna literatura prav tako opredeljuje različne suše glede na dejavnost oz. vrsto vode, enoznačnega pojma o suši pa ni (Brenčič, 2017; Gregorič, 2014). V najširšem pomenu pa gre pri suši, ne glede na vrsto suše, za pomanjkanje vode, ki ga opredelimo kot stanje, ko je potreb po vodi več kot je vode na razpolago (FAO, 2012). Zadostna količina vode v prsti je ključna za razvoj rastlin in za gospodarske panoge, vezane na rastline (npr. kmetijstvo, gozdarstvo), saj kaže na pojav suše.

Za sušo vode v tleh sta izdelana dva kazalca (ndSWD in mdSWD), ki temeljita na analizi rezultatov kazalca SWD. Ta prikazuje primanjkljaj vode v prsti v toplejši polovici leta (od aprila do oktobra). Kazalec SWD se izračunava glede na potrebe vrste rastlin po vodi glede na vrsto rabe tal (podatki iz podatkovne baze Corine Land Cover) in glede na razpoložljive količine vode v tleh. Kazalec je izračunan z vodno bilančnim modelom mGROWA-SI za celotno Slovenijo. Prikazuje povprečno število dni s primanjkljajem vode nad vrednostjo kazalca SWD 60. Vrednost 60 pomeni, da je  rastlini na razpolago zgolj 40% vode v tleh, glede na količino, ki bi jo teoretično potrebovala v optimalnih, dovolj namočenih razmerah. Kazalec suše v tleh smo opredelili z dvema izvedenima kazalcema. Kazalec ndSWD kaže povprečno število dni s preseženim pragom za sušo, kazalec mdSWD pa kaže povprečno najdaljše zaporedno število dni (sušno obdobje) s preseženim pragom za sušo v tleh. Oba kazalca sta izračunana kot povprečji vseh 100 m celic modela za celo območje Slovenije.

Voda v tleh oz. prsti je ključna za normalen razvoj rastlin in za gospodarske panoge kot so kmetijstvo, gozdarstvo, turizem.  Trendi in podnebni scenariji kažejo, da bo v prihodnje več sušnih dni s pomanjkanjem vode v tleh, kar bo imelo negativen vpliv na rastje ter predvsem na kmetijske in gozdne površine. Kmetijske kulture in gozdne združbe bodo izpostavljeni večjemu sušnemu stresu.

Kazalec povprečnega števila dni s sušo v tleh (ndSWD) v Sloveniji kaže, da imamo v povprečju obdobja 1981-2010 v Sloveniji 22 dni suše v tleh. Število let z nadpovprečnim številom dni tega kazalca se po letu 1990 zvišuje. Kazalec najdaljšega števila zaporednih dni suše v tleh (mdSWD) kaže na povprečno najdaljše trajanje suše v obdobju 1981-2010 na 14 zaporednih dni. Po letu 1990 je tudi pri tem kazalcu več let z daljšim sušnim obdobjem kot pred tem letom, prav tako so ta obdobja daljša.

Analiza podnebnih scenarijev do leta 2100 kaže, da se bo primanjkljaj vode v tleh povečal. Kazalec števila sušnih dni (ndSWD) se po srednjem scenariju RCP4.5 sredi stoletja poveča na 33 dni, konec stoletja pa zmanjša na 29 dni suše. Po pesimističnem scenariju se kazalec sredi stoletja poveča na 27 dni, konec stoletja pa dvigne na 42 dni.

Kazalec trajanja »najdaljše« suše (mdSWD) se po srednjem podnebnem scenariju sredi stoletja podaljša na 23 zaporednih dni in konec stoletja upade na 21 dni. Po pesimističnem podnebnem scenariju RCP8.5 pa se sredi stoletja poveča na 19 in konec stoletja na kar 29 zaporednih sušnih dni.