Kazalec prikazuje gibanje letnih količin padavin v izbranih krajih v Sloveniji v obdobju 1961─2020. Poleg preteklih razmer smo povzeli tudi podnebne projekcije spremembe letnih padavin po kazalcih, ki sta jih objavili Agencija RS za okolje (za Slovenijo) in Evropska agencija za okolje (za Evropo).

Svetovno podnebje je zelo pomemben dejavnik v razvoju človeške civilizacije. Podnebje se spreminja hitreje, kot se je v preteklosti človeške vrste, in podnebne spremembe veljajo za enega največjih sodobnih izzivov, pred katerimi se je znašlo človeštvo (Svetovna meteorološka organizacija, 2016). Spremljanje padavin ima pomembno vlogo za usmerjanje ukrepov v kmetijstvu, turizmu, energetiki, pri oskrbi s pitno vodo in za delovanje ekosistemov. Dnevne količine padavin so standardni meteorološki parameter, ki ga v Evropi sistematično beležijo že od leta 1860.

Na ravni države je bilo leto 2020 povprečno namočeno. Odstopanje višine padavin od povprečja 1981-2010 pa je bilo po državi precej neenakomerno porazdeljeno. Severozahodni del Slovenije, Prekmurje in Obala so bili nadpovprečno namočeni, bolj suho od povprečja pa je bilo v vzhodni Sloveniji ter delih osrednje Slovenije in na Koroškem. Od januarja do maja so bili meseci na državni ravni bolj suhi od povprečja, potem pa razen novembra bolj namočeni. Najbolj suh je bil januar, najbolj namočen pa december. Podrobno so podnebne razmere vsak mesec sproti opisane v mesečnem biltenu Naše okolje, ki ga izdaja Agencija RS za okolje.

V Sloveniji so razlike v višini padavin med regijami zelo velike, saj v Julijskih Alpah dosegajo povprečne letne padavine na posameznih območjih 3.500 mm, proti vzhodu pa hitro pojemajo, tako da je na skrajnem vzhodu Prekmurja letno povprečje pod 800 mm. Na državni ravni se je letna višina padavin v obdobju 1961–2011 zmanjšala za 2 do 4 %. Upad je bil večji v zahodni in južni Sloveniji. Približno polovico zmanjšanja lahko pripišemo pomladi, v ostalih letnih časih pa je sprememba precej manjša. Za razliko od temperaturnih trendov so padavinski mnogo bolj raznoliki, predvsem med pokrajinami je spremenljivost večja. Več preglavic kakor spremenljivost letnih padavin nam povzročajo odkloni od povprečja v krajših časovnih intervalih, kakršna so nekajdnevna obdobja, meseci ali letni časi. Posledice večjih odklonov od običajnih vrednosti se lahko kažejo kot suše in poplave, obilne padavine lahko sprožijo plazenje zemljišča.

V poletnih mesecih se trendi po območjih razlikujejo, na severu so večinoma pozitivni, drugod negativni, najbolj očitno na alpsko-dinarski pregradi. Jeseni na zahodu, severozahodu, jugu in skrajnem severovzhodu prevladuje negativen trend. V zimskih mesecih so trendi prav tako šibki in prostorsko neenotni. Lokalno še vedno prevladuje vpliv naravne spremenljivosti podnebja nad dolgoročnimi trendi. Podatki o podnebnih trendih v Sloveniji obdobju 1961–2011 so dosegljivi na spletni strani Agencije RS za okolje.

Poznati spremembe, ki so se že dogodile je pomembno za razumevanje podnebja, za prilagajanje na spremembe, ki se bodo šele zgodile pa je bistveno predvideti prihodnji razvoj podnebja. V ta namen so izdelane projekcije prihodnjega razvoja podnebja.

V nasprotju s temperaturo so scenariji za spremembe padavin manj zanesljivi, saj so te časovno in prostorsko bolj raznolike. Višina padavin na letni ravni in pozimi se bo po zmerno optimističnem in pesimističnem scenariju izpustov sredi ali konec 21. stoletja znatno povečala. Do leta 2100 je na celotnem območju Slovenije z izjemo Julijskih Alp pričakovan porast povprečnih letnih padavin za približno 10 % glede na obdobje 1981–2010, pri čemer je sprememba bolj zanesljiva v vzhodni polovici Slovenije. Še bolj se bodo padavine povečale pozimi, nekoliko bolj na vzhodu države. Že v sredini stoletja se bodo v vzhodni Sloveniji zimske padavine povečale do 40 %, do konca stoletja pa bo v primeru pesimističnega scenarija izpustov tudi več kot 60 % več zimskih padavin. V ostalih letnih časih je smer in velikost spremembe padavin zelo odvisna od scenarija izpustov, spremembe pa so večinoma manjše od naravne spremenljivosti.

Predstavljeni rezultati veljajo za scenarija izpustov RCP4.5 in RCP8.5. Zmerno optimistični scenarij RCP4.5 z začetkom druge polovice 21. stoletja predvideva postopno zmanjševanje izpustov in ustalitev sevalnega prispevka kmalu po letu 2100. Pesimistični scenarij RCP8.5 brez blaženja podnebnih sprememb predvideva visok izpust toplogrednih plinov in posledično naraščanje njihove vsebnosti tudi po letu 2100. Podrobnejši rezultati so dosegljivi na spletni strani ARSO v publikaciji Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja in v Atlasu podnebnih projekcij.

Po kazalcu Evropske agencije za okolje je sprememba v povprečju padavin v obdobju 2071–2100 prikazana glede na povprečje obdobja 1971-2000 za bolj neugoden scenarij dviga koncentracije toplogrednih plinov (RCP8.5). V Sredozemlju se bo letna količina padavin zmanjšala, bolj izrazito poleti, ko bo zmanjšanje prizadelo celotno južno Evropo. Na severu Evrope se bodo padavine povečale, ne samo letno, ampak tudi poleti. Za Slovenijo te projekcije kažejo na rahlo povečanje letnih padavin in zmanjšanje v poletnem času.

Zelo verjetno je prav v dejavnostih, ki so povezane s posledicami spremenljivosti padavin, naša ranljivost za podnebne spremembe največja. Dodatno jo stopnjujejo tudi premalo premišljeni posegi v okolje in preskromna sredstva, ki jih država namenja upravljanju z vodami z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti. Pogrešamo tudi državno strategijo prilagajanja na podnebne spremembe.