KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Glavni vir obnovljive energije iz kmetijstva je proizvodnja električne energije iz bioplina. Proizvodnja je narasla iz 0,04 kToe v letu 2004 na 10,67 kToe v letu 2011, nato pa zaradi različnih težav bioplinskih naprav padla na 6,6 kToe v letu 2022. Potencialno je tudi možna uporaba olja oljne ogrščice za proizvodnjo biodizla, nimamo pa več lastne proizvodnje v Pinusu Rače. Pridelava oljne ogrščice je v zadnjih dve letih pod 3000 ha, nizek pa je tudi povprečen pridelek na hektar. Drugi viri obnovljive energije iz kmetijskih virov (bioetanol, slama, zunajgozdni nasadi hitrorastočih drevesnih in grmovnih vrst) se še ne uporabljajo.


Kazalec »Proizvodnja obnovljive energije iz kmetijskih virov« je definiran z dvema parametroma:

  1. Primarno energijo proizvedena iz kmetijskih virov (električna energija iz bioplina)
  2. Kmetijsko površino na kateri rastejo rastline za proizvodnjo energije (oljna ogrščica)

Grafi

Slika KM24-1: Proizvodnja električne energije iz bioplina, 2004–2022
Viri: 

Borzen, preračuni KIS (2023)

Prikaži podatke

Proizvodnja električne energije [kToe]

2004

0,04

2005

0,05

2006

0,54

2007

1,95

2008

3,80

2009

6,73

2010

8,28

2011

10,68

2012

10,65

2013

9,13

2014

8,96

2015

9,41

2016

10,68

2017

10,22

2018

9,25

2019

6,92

2020

7,69

2021

7,10

2022

6,61

Slika KM24-2: Površina z oljno ogrščico, 2000–2022
Viri: 

SURS, 2023

Prikaži podatke

Površina z oljno ogrščico [ha]

2000

122

2001

398

2002

2433

2003

2705

2004

1945

2005

2260

2006

2809

2007

5358

2008

4442

2009

4424

2010

5303

2011

4770

2012

5141

2013

6131

2014

5563

2015

1629

2016

3156

2017

3435

2018

3397

2019

3245

2020

3306

2021

2806

2022

2937

Slika KM24-3: Proizvodnja obnovljive energije iz kmetijstva, 2018
Viri: 

European Commission, 2023

Prikaži podatke

Proizvodnja obnovljive energije iz kmetijstva [kToe]

Nemčija

10358,28

Francija

3660,58

Italija

2218,25

Nizozemska

2093,46

Španija

1842,51

Poljska

1043,96

Češka

757,14

Belgija

632,51

Avstrija

532,93

Madžarska

515,01

Švedska

455,92

Portugalska

329,98

Portugalska

325,55

Danska

295,44

Slovaška

286,46

Romunija

189,10

Grčija

181,82

Latvija

171,60

Bolgarija

168,01

Litva

167,50

Hrvaška

65,73

Irska

34,94

Slovenija

20,37

Luksemburg

20,20

Ciper

11,39

Estonija

4,75

Malta

1,65


Cilji

Nacionalni cilji rabe obnovljivih virov energije do leta 2030

Krovni nacionalni cilj Slovenije je do leta 2030 doseči najmanj 27 % delež OVE v končni bruto rabi energije. Skladno z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) so za leto 2030 določeni tudi sektorski ciljni deleži OVE v bruto končni rabi energije:

  • sektor toplota in hlajenje = 41,4 %
  • sektor električna energija = 43,3 %
  • sektor promet = 20,8 % (delež biogoriv je vsaj 11 %).

Glavni obnovljivi vir energije v Sloveniji, ki izvira iz kmetijstva, je bil v letu 2022 bioplin. Drugi kmetijski viri obnovljive energije še niso zaživeli.

Razvoj kmetijskih bioplinskih naprav se je v Sloveniji začel potem ko je vlada RS po letu 2002 določila ustreznejše odkupne cene in premije za kvalificirane proizvajalce električne energije (za bioplinske naprave). Te poleg gnojevke ali gnoja uporabljajo tudi druge substrate, povečini energetske rastline, ki imajo dober izplen metana oziroma bioplina. Po letu 2012 za nove bioplinske naprave ni več podpore, če uporabljajo kot substrat glavne poljščine. S tem se je zmanjšal interes investitorjev v gradnjo novih BN.

Pred letom 2016 so bioplinske naprave po izgradnji in ob izpolnjevanju pogojev pridobile podporo le z vlogo Agenciji za energijo. Z Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, UL RS, št. 74/2016 pa se podpora za nove bioplinske naprave dodeljuje preko razpisov, kjer vsak prijavitelj ponudi svojo ceno, ki ne sme biti višja od referenčne cene. Izbrani pa so le najugodnejši prijavitelji. Tak način vstopanja v podporno shemo tudi ne vzpodbuja investitorje v gradnjo novih bioplinskih naprav. Od leta 2016 do 2023 je bilo celo sprejeto nekaj bioplinskih naprav v sistem podpor, vendar na koncu ni bila izgrajena nobena nova bioplinska naprava.

Nekatere bioplinske naprave so locirane na isti lokaciji. Nekatere izmed teh bioplinskih naprav so pogojno kmetijske, saj uporabljajo tudi substrate, ki ne izvirajo iz kmetijstva. Nekatere bioplinske naprave ne delujejo več (Ihan, Ecos Lendava). Nekatere so zamenjale lastnike, nekaj jih je bilo celo na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Do konca leta 2022 se je bioplin uporabljal le za proizvodnjo električne in toplotne energije. Proizvedena toplotna energija se delno izkorišča za sam tehnološki proces anaerobne fermentacije, večji del toplote pa je pogosto premalo izkoriščen. Uporaba biometana (dodatno prečiščenega bioplina) kot pogonskega goriva pri nas še ni stekla, čeprav imamo v Sloveniji v letu 2022 že precej vozil, ki gredo na stisnjen zemeljski plin ali bioplin (biometan). Nekatere bioplinske naprave pa po koncu petnajstletnega sistema podpor resno razmišljajo o proizvodnji biometana, kar bi jim omogočilo vstop v novo podporno shemo.

V Sloveniji imamo tudi pridelavo oljnic, med kateri je za energetske namene pomembna oljna ogrščica. Na sliki KM24-2 so prikazane njivske površine za pridelavo oljne ogrščice za obdobje od 2000 do 2022. Povprečni pridelek semena oljne ogrščice je v Sloveniji relativno majhen, saj znaša v obravnavanem časovnem obdobju med 1,8 in 3,6 t/ha, dolgoletno povprečje v obravnavanem časovnem obdobju pa je 2,58 t/ha.

V Sloveniji smo imeli tovarno biodizla »Biogoriva« v okviru Pinusa Rače. Sedaj tam ni več proizvodnje biodizla. V času proizvodnje pa so uporabljali rastlinsko olje domače in tuje pridelave. Doma v Sloveniji pridelana surovina – seme oljne ogrščice je bila pred leti stisnjena v domači oljarni BIEL v Brežicah. Vendar so to oljarno zaprli. V Sloveniji je na kmetijah sicer še nekaj manjših oljarn (mikro oljarn) za stiskanje oljne ogrščice, vendar tam pridobljeno olje ni namenjeno prodaji za izdelavo biodizla. Zaradi cenovnih razmer se veliko semena oljne ogrščice izvozi v tujino. Nadaljnja uporaba tega semena v tujini ni znana, možno je tako za pridobivanje olja za prehrano kot za energetske namene. Uporaba čistega rastlinskega olja pridobljenega iz oljne ogrščice kot goriva za pogon dizelskih vozil predstavlja v Sloveniji neznaten delež. V kolikor že obstaja, se to olje pridobiva v mikro oljarnah. Država Slovenija načeloma podpira uporab biogoriv. Čisti biodizel je popolnoma oproščen trošarine, mešanice biodizla in plinskega olja (dizelskega goriva) pa delno. Čisto rastlinsko olje kot energent (gorivo) pa je trošarinski izdelek za katerega je potrebno plačati trošarino, kar mu potem v končni ceni zmanjšuje konkurenčnost z dizelskim gorivom. Načeloma distributerji goriv domešavajo do 7 % biodizla v navadno dizelsko gorivo. V primeru predragega biodizla pa tudi plačujejo kazni za nevmešavanje obveznega deleža.

V Sloveniji do leta 2011 nismo imeli pridelave energetskih rastlin za pridobivanje bioetanola. Ravno tako na kmetijskih površinah nimamo pridelave – vzgoje zunajgozdnih nasadov hitrorastočih drevesnih in grmovnih vrst. Stranski proizvodi pri rastlinski pridelavi, kot je na primer slama žit, se ne uporablja v energetske namene. Uporaba koruznega klasinca kot vir energije v biomasnih pečeh se na mehaniziran način z adaptiranim kombajnom za spravilo koruznega zrnja zbira le na enem kmetijskem gospodarstvu.

V Sloveniji se zadnja leta poskuša uvesti tudi agrofotovoltaiko. To je fotovoltaika na kmetijskih površinah. Večina fotovoltaike je v Sloveniji nameščena na strehah, nekaj je tudi prostostoječe fotovoltaike na zemljiščih za katere je bilo potrebno spremeniti namembnost v gradbeno zemljišče. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano načeloma podpira agrovotovoltaiko v trajnih nasadih na konstrukcijah protitočnih mrež ali na rastlinjakih. V praksi pa agrofotovoltaike pri nas še ni.

Evropski Common context indicators for rural development programs (2014–2020) vsebuje indikator CCI 43 - Production of revewable energy from agriculture and forestry. V njem so prikazani podatki za leto 2018 o proizvodnji obnovljivih virov energije iz kmetijstva, podatki o proizvodnji obnovljivih virov energije iz gozdarstva in podatki o celotni proizvodnji obnovljivih virov energije za ES 27 in njene posamezne države. Največji proizvodnjo obnovljive energije iz kmetijstva ima Nemčija in sicer 10.358 kToe. Sledi Francija in Italija s 3.660 in 2.218 kToe. Celotna EU27 ima proizvodnjo 26.385 kToe obnovljivih virov iz kmetijstva, kar predstavlja 12 % delež med vsemi obnovljivimi viri energije.


Cilji povzeti po:

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) je akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje (emisije toplogrednih plinov in obnovljivi viri energije), energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Proizvodnja električne energije iz bioplina

Podatke o proizvodnji električne energije iz bioplina iz kmetijskih bioplinskih naprav smo pridobili na Borzenu, operaterju trga z elektriko. Podatki o proizvodnji so podani v kWh tako za posamezne bioplinske naprave kot za skupno proizvedeno elektriko za obdobje od leta 2004 do 2022.

Površine posajene z oljno ogrščico

Podatek o površinah posajenih z oljno ogrščico v Sloveniji smo pridobili na Statističnem uradu Republike Slovenije. Podatki so dostopni na njihovi SISTAT podatkovni bazi. Podatki o površinah so podani za obdobje od leta 2000 do leta 2022.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o proizvodnji električne energije iz bioplina Borzen podaja v kWh. Te podatke smo preračunali v kToe, ki je enota, ki se uporablja za prikaz energetskih indikatorjev. Podatki o površinah z oljno ogrščico v Sloveniji in podatki o proizvodnji obnovljive energije v kmetijstvu so bili podani v enotah, ki so ustrezale predstavitvi v indikatorju.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Proizvodnja električne energije iz bioplina

kWh  (kToe)

Borzen

2004–2022

2004–2022

Enkrat letno

18.10.2023

Da

Površina posejana z oljno ogrščico

ha

SURS - SiStat:

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502402S.px

2000–2022

1991-2022

Enkrat letno

18.10.2023

Da

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Proizvodnja obnovljive energije iz kmetijstva za EU

Proizvodnjo obnovljive energije iz kmetijstva za posamezne države EU 27 smo za leto 2018 pridobili na Evropski komisiji na Directorate-General for Agriculture and Rural Development. Na njihovem Agri-food data portalu so prikazani CAP indikatorji, med njimi pa je tudi indikator C43 Production of renewable energy from agriculture and forestry. Podatki so podani za leto 2018.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatke iz različnih podatkovnih zbirk so preračunali z ustreznimi faktorji v enake enote – ktoe za prikaz proizvodnje obnovljive energije iz kmetijskih virov.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Context indicator 43: Proizvodnja obnovljive energije iz kmetijstva in gozdarstva

kToe

 

https://agridata.ec.europa.eu/extensions/IndicatorsEnvironmental/RenewableEnergy.html

2018

2002 - 2021

Enkrat letno

18.10.2023

Da