KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

V Sloveniji postaja reja avtohtonih domačih živali vedno manj privlačna, ogroženih je kar 14 od skupno 15 avtohtonih pasem in rase domačih živali, ogrožena ni le kranjska čebela. Ogroženih je tudi 11 od skupno 13 tradicionalnih pasem. Delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami se povečuje. Pritisku tujih pasem še najuspešneje kljubujejo pasme in rase, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik.

 


Kazalec prikazuje pasme in rase posameznih vrst domačih živali, gibanje števila živali in rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, pa tudi razdelitev pasem na avtohtone, tradicionalne in tujerodne. Pri govedu je stanje prikazano s številom prvih osemenitev z biki posameznih pasem, ki je dober kazalec števila plemenic in rabe plemenjakov. Glede porekla smo razdelili pasme in rase domačih živali na avtohtone, tradicionalne in tujerodne, glede ogroženosti pa na ogrožene in neogrožene.

Avtohtone so tiste pasme domačih živali, ki so nastale na območju Republike Slovenije. Avtohtona je tudi rasa kranjske čebele. Poimensko so avtohtone pasme navedene v Zakonu o živinoreji, ki določa tudi postopek njihovega priznavanja. Tradicionalne pasme so pasme domačih živali, ki so se prilagodile na podnebne in druge razmere nekega območja. V Republiki Sloveniji se štejejo za tradicionalne tiste pasme, ki so pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let, če gre za konje, osle ali govedo, oziroma trideset let za druge vrste. Tujerodne pasme so pasme domačih živali, ki so nastale drugje in se še niso prilagodile na podnebne in druge razmere v Republiki Sloveniji ali niso pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let, če gre za konje, osle ali govedo, oziroma trideset let za druge vrste. Stopnja ogroženosti pasem je bila zajeta iz registra pasem z zootehniško oceno.


Grafi

Slika KM16-1: Število pasem in ras po posameznih vrstah rejnih živali v letu 2023
Viri: 

Javna služba nalog genske banke v živinoreji, Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Slovenska zveza društev gojiteljev pasemskih malih živali, 2023.

Prikaži podatke

Avtohtone - skupaj [število]

Avtohtone - ogrožene [število]

Tradicionalne - skupaj [število]

Tradicionalne ogrožene [število]

Tujerodne - skupaj [število]

Tujerodne ogrožene [število]

Neopredeljene - skupaj

Neopredeljene ogrožene

Skupaj [število]

Kokoši

1

1

4

4

53

0

0

0

58

Kunci

0

0

0

0

52

2

0

0

52

Govedo

1

1

2

0

22

0

1

1

26

Konji

4

4

2

2

6

1

1

1

12

Race

0

0

0

0

14

0

0

0

14

Gosi

0

0

0

0

9

0

0

0

9

Ovce

5

5

0

0

0

0

1

1

6

Prašiči

1

1

3

3

1

1

0

0

5

Koze

1

1

2

2

1

0

0

0

4

Pure

0

0

0

0

3

0

0

0

3

Čebele

1

0

0

0

0

0

0

0

1

Psi

1

1

0

0

0

0

0

0

0

Slika KM16-2: Avtohtone pasme domačih živali, število rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali
Viri: 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, 2023.

Prikaži podatke

KONJI SKUPAJ [število rejcev]

Lipicanski konj [število rejcev]

Slovenski hladnokrvni konj [število rejcev]

Posavski konj [število rejcev]

CIKASTO GOVEDO [število rejcev]

KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ [število rejcev]

OVCE SKUPAJ [število rejcev]

Jezersko-solčavska ovca [število rejcev]

Belokranjska pramenka [število rejcev]

Istrska pramenka [število rejcev]

Bovška ovca [število rejcev]

DREŽNIŠKA KOZA [število rejcev]

ŠTAJERSKA KOKOŠ [število rejcev]

2004

799

87

589

123

189

30

167

122

17

5

23

16

9

2005

876

81

647

148

220

46

171

119

21

5

26

19

5

2006

879

80

648

151

237

47

169

115

21

5

28

19

3

2007

884

85

636

163

237

51

192

139

22

5

26

17

3

2008

860

83

616

161

226

48

183

136

18

4

25

17

2

2009

669

69

464

136

186

34

164

125

15

4

20

14

0

2010

554

55

378

121

176

32

160

124

13

5

18

13

1

2011

541

54

370

117

170

30

162

125

13

6

18

13

0

2012

423

47

287

89

178

35

136

102

13

3

18

14

0

2013

454

51

305

98

196

32

136

98

15

4

19

15

0

2014

435

51

287

97

223

34

137

102

14

3

18

15

0

2015

266

41

153

72

201

33

155

78

13

3

16

15

5

2016

325

47

189

89

259

50

197

93

17

3

16

17

7

2017

316

45

181

90

256

48

200

93

18

3

18

18

7

2018

315

45

179

91

257

46

202

94

18

3

20

20

8

2019

333

48

184

101

310

55

205

93

19

5

20

24

14

2020

338

42

184

112

317

50

192

90

17

4

18

22

9

2021

358

43

193

122

346

47

197

91

18

4

18

27

12

2022

367

45

195

127

373

50

209

101

18

5

18

31

11

Slika KM16-3: Avtohtone pasme domačih živali, število živali za katere so rejci vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali
Viri: 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, 2023

Prikaži podatke

KONJI SKUPAJ [število živali]

Lipicanski konj [število živali]

Slovenski hladnokrvni konj [število živali]

Posavski konj [število živali]

CIKASTO GOVEDO [število živali]

KRŠKOPOLJSKI PRAŠIČ [število živali]

OVCE SKUPAJ [število živali]

Jezersko-solčavska ovca [število živali]

Belokranjska pramenka [število živali]

Istrska pramenka [število živali]

Bovška ovca [število živali]

DREŽNIŠKA KOZA [število živali]

ŠTAJERSKA KOKOŠ [število živali]

2004

2392

504

1520

368

434

292

6281

3828

439

661

1353

210

410

2005

2837

542

1854

441

535

487

6884

4164

587

602

1531

282

345

2006

3105

608

2009

488

650

489

7230

4133

614

802

1681

255

492

2007

3131

573

2022

536

784

592

7773

4868

668

731

1506

279

752

2008

3168

548

2053

567

829

566

7693

4810

588

752

1543

288

360

2009

2715

507

1683

525

770

430

7169

4546

447

696

1480

242

0

2010

2571

546

1512

513

780

459

7224

4622

430

667

1505

242

100

2011

2540

515

1495

530

756

404

7233

4672

443

643

1475

247

0

2012

2291

517

1282

492

905

471

6411

3855

406

542

1608

255

0

2013

2372

535

1301

536

934

399

6363

3730

421

590

1622

284

0

2014

2332

536

1248

548

1054

585

6263

3595

469

585

1614

292

0

2015

1751

504

777

470

1086

630

7565

2956

385

565

1521

333

418

2016

2148

539

992

617

1451

983

8718

3275

503

662

1635

372

601

2017

2331

517

1008

656

1569

1004

8928

3408

528

655

1782

395

581

2018

2346

533

993

660

1626

1058

9011

3385

532

655

1870

410

711

2019

2489

565

1023

729

1935

1319

9168

3437

534

676

1864

453

929

2020

2603

499

1066

780

2010

1327

8955

3362

542

632

1841

441

628

2021

2847

515

1148

878

2254

1406

9706

3623

581

625

1909

495

621

2022

3021

526

1189

954

2512

1727

10626

4162

625

639

1963

564

647

Slika KM16-4: Število prvih osemenitev plemenic s posamezno pasmo bikov po letih
Viri: 

Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Rezultati kontrole prireje mleka in mesa Slovenija 2023.

Prikaži podatke

Lisasta [število]

Rjava [število]

Črno-bela [število]

Šarole [število]

Limuzin [število]

Belgijska belo-plava [število]

Cikasta [število]

Ostale [število]

Skupaj [število]

1967

94915

67823

4712

0

0

0

1405

505

169360

1972

108313

66690

8889

0

0

0

1581

107

185580

1975

106482

68305

11282

697

3407

0

1282

27

191482

1980

113077

63199

16646

7853

5770

0

423

0

206968

1985

126521

73505

20103

4700

2164

0

160

0

227153

1990

116642

56262

22672

3955

3481

0

42

0

203054

1991

118773

55461

23227

3502

3215

0

16

0

204194

1995

119260

45079

25468

4650

5784

123

170

0

200534

1998

121796

35676

27422

4463

11165

909

350

53

201834

1999

120353

32514

28697

3328

11080

3614

317

105

200008

2000

113827

29338

33257

2689

11564

6432

359

18

197484

2001

112161

27682

35410

2638

12727

7275

417

4

198314

2002

107764

24849

36409

2493

12703

7663

465

3

192349

2003

105512

22130

34784

2426

13374

7714

558

3

186501

2004

103030

19562

34283

2594

13551

8536

546

3

182105

2005

100651

17801

34555

2385

14001

7971

642

58

178064

2006

96601

16368

36355

2645

14042

6720

749

194

173674

2007

93295

15827

37387

2383

13894

5539

795

345

169465

2008

91713

15173

38716

2026

12251

4186

739

379

165183

2009

89740

14237

38553

2161

12101

3754

774

303

161623

2010

86919

13606

39561

2026

12515

3561

780

411

159379

2011

85048

12983

40594

2049

11976

3471

802

554

157477

2012

80896

12177

40476

2203

11541

2927

838

656

151714

2013

76311

10802

39634

1780

11577

2737

930

738

144509

2014

76633

10354

41053

1873

11737

2599

1001

929

146179

2015

76214

9447

42160

1861

12216

2724

1118

1549

147289

2016

72929

8710

40247

1759

13500

2721

1150

1474

142490

2017

66846

8112

38749

1643

12647

2406

1127

1658

133188

2018

63862

7761

38645

1446

13051

2155

1048

1936

129904

2019

61793

7527

38581

1490

13375

1977

1021

1931

127938

2020

58828

7235

39306

1390

13346

1837

1087

2171

125149

2021

58469

6984

39292

1343

13945

1849

1134

2116

125421

2022

53010

6076

37370

1296

12802

1647

1052

2474

115594

Slika KM16-5: Število prvih osemenitev plemenic z biki cikaste pasme po letih
Viri: 

Centralna podatkovna zbirka GOVEDO, Rezultati kontrole prireje mleka in mesa Slovenija 2023.

Prikaži podatke

Cikasta pasma [število]

1967

1405

1972

1581

1975

1282

1980

423

1985

160

1990

42

1991

16

1995

170

1998

350

1999

317

2000

359

2001

417

2002

465

2003

558

2004

546

2005

642

2006

749

2007

795

2008

739

2009

774

2010

780

2011

802

2012

838

2013

930

2014

1001

2015

1118

2016

1150

2017

1127

2018

1048

2019

1021

2020

1087

2021

1134

2022

1052

2023


Cilji

  • ohranjanje čim večje biotske raznovrstnosti v živinoreji, ki je osnova za prirejo hrane, za ohranjanje krajinske pestrosti in za zagotavljanje dohodka na kmetijah,
  • posebno skrb moramo posvetiti lokalno prilagojenim pasmam in rasam, torej avtohtonim in tradicionalnim.

Pasme domačih živali so del naravne in kulturne dediščine. Leta 1996 je Slovenija ratificirala Konvencijo o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992), katere cilj je znatno zmanjšati stopnjo upadanja biotske raznovrstnosti na globalni, regionalni in nacionalni ravni. Posebno skrb moramo posvetiti lokalno prilagojenim pasmam, torej avtohtonim in tradicionalnim.

Zaradi velike konkurenčnosti na vse bolj odprtem trgu živinorejskih proizvodov postaja reja avtohtonih in tradicionalnih pasem goved, prašičev in perutnine vse manj privlačna. Dodaten pritisk povzroča globalizacija izbora komercialno najzanimivejših pasem. V Sloveniji se povečuje delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami. Poleg tega ima na lokalno prilagojene tradicionalne pasme velik vpliv dokup plemenskega materiala iz drugih populacij, s katerim vnašamo predvsem gene za zdaj komercialno najzanimivejše lastnosti, izgublja pa se prilagojenost teh pasem na lokalne razmere.

V Sloveniji smo leta 2022 redili eno raso in 190 različnih pasem ter linij lokalno prilagojenih tradicionalnih ter avtohtonih in tujerodnih domačih živali in sicer 12 pasem konj, 26 pasem goved, pet pasem prašičev, šest pasem ovc, štiri pasme koz, 58 pasem kokoši, tri pasme pur, 14 pasem rac, devet pasem gosi, 50 pasem ter dve liniji kuncev in raso kranjske čebele. Med njimi je bilo le 15 avtohtonih in 13 tradicionalnih ter dve ogrožene neopredeljene (istrsko govedo, oplemenjena bovška ovca), ostale (160) so bile tujerodne pasme in linije. Največ tujerodnih pasem in linij je pri kokoših (53), kuncih (52) in govedu (22). Tudi med številnimi tujerodnimi pasmami so ogrožene vsaj štiri pasme, dve liniji kuncev, ena pasma konj in ena pasma prašičev, pri katerih izvajamo slovensko selekcijo. Poleg prej omenjenih domačih živali smo redili tudi eno avtohtono pasmo ter številne tujerodne pasme psov.

Stopnja ogroženosti lokalno prilagojenih pasem je velika in se povečuje. Ogroženih je 11 od skupno 13 tradicionalnih pasem. Med ogroženimi tradicionalnimi pasmami so bile štiri pasme kokoši, tri pasme prašičev, dve pasmi koz ter dve pasmi konj. Stopnja ogroženosti avtohtonih pasem je še večja. Od skupno 15 avtohtonih pasem domačih živali jih je bilo leta 2022 ogroženih 14, pet pasem ovc, štiri pasme konj ter po ena pasma kokoši, goveda, prašičev in koz. Ogrožena je tudi edina avtohtona pasma psov. Pritisku tujih pasem in rase čebel še najuspešneje kljubujejo pasme in rasa, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik. Med avtohtonimi domačimi živalmi je neogrožena le kranjska čebela, ocena ogroženosti za jezersko-solčavsko ovco in oplemenjeno jezersko-solčavsko ovco pa se je v zadnjih letih poslabšala. Izboljšanje ocene ogroženosti smo zabeležili pri oplemenjeni bovški ovci. Za ohranjanje ogroženih avtohtonih pasem sta odločilna usmerjeno rejsko delo in podpora reji plemenskih živali. Prelomno je bilo leto 1991, ko se je ustanovila genska banka, strokovne službe pa so se začele pospešeno prizadevati za ohranitev avtohtonih pasem. Še odločilnejše so bile ustanovitve rejskih organizacij, ki povezujejo rejce in ljubitelje posameznih pasem.

Gibanje in število rejcev ter živali avtohtonih pasem domačih živali smo ocenili na podlagi vloženih zahtevkov za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Leta 2022 je bilo v Sloveniji 15 avtohtonih pasem in ena rasa domačih živali, in sicer pet pasem ovc (10.626 živali), štiri pasme konj (3.021 živali) ter po ena pasma goveda (2.512 živali), kokoši (647 živali), koz (564 živali) in prašičev (1.727 živali) ter rasa kranjske čebele.

V obdobju 2017–2022 se je število avtohtonih domačih živali zvišalo pri prašičih (+72 %), govedu (+60 %), kozah (+43 %), konjih (+30 %), ovcah (+19 %) in kokoših (+11 %), ter zmanjšalo pri populaciji Istrske pramenke (–2 %). Leta 2022 je največ rejcev avtohtonih domačih živali redilo cikasto pasmo goveda (373), najmanj pa istrsko pramenko ovac (5). Število rejcev avtohtonih pasem domačih živali se je v obdobju 2017–2022 povečalo, največje povečanje štejemo pri številu rejcev drežniške koze (+72 %). Zanimanje za rejo avtohtone pasme posavskega konja se je v primerjavi z letom 2017 povečalo (+41 %), prav tako tudi število rejcev istrske pramenke (iz 3 na 5 rej) in število rejcev štajerske kokoši (iz 7 na 11 rej). Majhno število rejcev posamezne pasme predstavlja enega največjih tveganj za izgubo pasme.

Slovenija je izvorno območje rase kranjske čebele. Rasa kranjske čebele ni ogrožena, prizadevamo pa si ohraniti njeno izvorno obliko. V Sloveniji je bilo po podatkih Uprave republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin leta 2022 registriranih 11.359 čebelarjev, ki so v 15.770 čebelnjakih gojili skupno 213.476 čebeljih družin.

V govedoreji, ki je najpomembnejša živinorejska panoga, se število osemenitev z biki tradicionalnih pasem lisaste in še bolj rjave hitro zmanjšuje, število osemenitev z biki tujerodne črno-bele pasme in tujerodnih mesnih pasem pa povečuje. Od leta 2000 do leta 2022 se je število prvih osemenitev z biki rjave pasme zmanjšalo za 79 % in lisaste za 53 %.

Primer uspešnega rejskega dela je cikasta pasma govedi, pri kateri se je število prvih osemenitev plemenic od leta 1991 do 2022 povečalo za 65-krat, kljub temu pa je njihov delež še vedno manjši od 1 %. Drugi primer doslednega rejskega dela pa je pasma krškopoljskega prašiča katerega populacija se je v obdobju od leta 2004 do 2022 povečala za 49-krat.

Z intenzivnejšim strokovnim delom pri ohranjanju pasem domačih živali, z ustanovitvijo genske banke in ustanovitvijo rejskih organizacij se je stanje pri ogroženih pasmah na splošno izboljšalo oziroma se vsaj ne poslabšuje tako hitro kot prej. Na drugi strani pa se slabša stanje pri razširjenih tradicionalnih pasmah, ki niso deležne posebnega varstvenega režima. Nekatere od njih ne morejo kljubovati pritisku ekonomsko konkurenčnejših svetovnih pasem, zato se njihovo število hitro zmanjšuje.


Cilji povzeti po:

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki navajajo število tradicionalnih, avtohtonih in drugih pasem na Slovenskem območju, število rejcev, ki redi pasme ter stalež populacije. Podatki o staležu in številu rejcev goveda izvirajo iz Centralne podatkovne zbirke GOVEDO, ki so prikazani s številom prvih osemenitev z biki posameznih pasem, saj je dober kazalec števila plemenic in rabe plemenjakov. Podatki o številu rejcev in živali drugih rejnih živali, kot so konji in drobnica pa so pridobljeni deloma iz registra pasem z zootehniško oceno, javne službe genske banke v živinoreji ter seznama zahtevkov za kmetijsko okoljska plačila iz evidenc Ministrstva za Kmetijstvo, gozdarstva in prehrano.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Pasme in rase domačih živali so bile razdeljene glede na poreklo (avtohtone, tradicionalne in tujerodne) in ogroženost (ogrožene in razširjene). Stopnjo ogroženosti pasem smo zajeli iz registra pasem z zootehniško oceno, kjer je stopnja ogroženosti ocenjena z ocenami 1-kritična, 2-ogrožena, 3-ranljiva, 4-neogrožena (po Pravilniku o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji). V oceni za potrebo tega kazalca smo pasme, ki so bile ocenjene z ocenami od 1 do 3 obravnavali kot ogrožene, pasme z oceno 4 pa kot neogrožene. Stopnjo ogroženosti smo v letu 2022 ocenili tudi pri tujerodnih pasmah, ki so pod slovenskim rejskim in selekcijskim nadzorom. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja vodi register živali in rejcev na osnovi zahtevkov za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Zajete so vse živali, ne le plemenice in plemenjaki.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Število pasem, rej in živali

število

Centralna podatkovna zbirka GOVEDO

https://www.govedo.si/

1967 - 2022

Sprotna poizvedba v podatkovni bazi

Mesečna

12.5.2023

Število pasem, rej in živali

število

Register pasem z zootehniško oceno

(https://podatki.gov.si/dataset/register-pasem-z-zootehnisko-oceno)

2018 - 2022

Konec januarja v tekočem letu za prejšnje leto.

 

Letna

18.5.2023

Število pasem, rej in živali

število

Javna služba nalog genske banke v živinoreji

(https://www.genska-banka.si/register-pasem/)

2018 – 2022

Konec januarja v tekočem letu za prejšnje leto.

 

Letna

17.5.2023

Število rejcev

število

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

2018 - 2022

Konec januarja v tekočem letu za prejšnje leto.

 

Letna

19.5.2023

Število prvih osemenitev plemenic

število

Rezultati kontrole prireje mleka in mesa Slovenija

(https://www.govedo.si/rezultati-prireje-mleka/)

2018 - 2023

Marca v tekočem letu za prejšnje leto

Letna

22.5.2023

Število, rej in živali

število

PROGRAM VARSTVA BIOTSKE

RAZNOVRSTNOSTI V SLOVENSKI

ŽIVINOREJI

(https://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2023/04/KoncnoPorocilo_2022.pdf)

2022

Februarja v tekočem letu za prejšnje leto

Letna

24.5.2023

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura