KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Uvozna odvisnost Slovenije se ne zmanjšuje in je približno 50 %. Leta 2020 je bila izjemoma nižja kot v predhodnih letih zaradi epidemiološke situacije. Najbolj problematična je uvozna odvisnost pri plinastih gorivih, saj je Slovenija močno odvisna od uvoza goriva iz Rusije.

 


Kazalec odvisnost od uvoza energije analizira več vidikov, ki določajo zanesljivost oskrbe z energijo:
• razpršenost uvoza energije po gorivih (uvoz goriv po državah),
• uvozna odvisnost države po gorivih (odstotek uvoza posameznih goriv),
• prispevek posameznega goriva k uvozni odvisnosti države (neto uvoz glede na skupno oskrbo z energijo).

 


Grafi

Slika EN25-1: Delež uvoženih fosilnih goriv v celotni oskrbi z energijo Slovenije
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2022; Institut »Jožef Stefan«, 2022

Prikaži podatke
Trdna goriva [%] Surova nafta [%] Naftni proizvodi [%] Zemeljski plin [%] Uvozna odvisnost v oskrbi z energijo [%]
2000 3,67 2,42 32,89 12,41 51,40
2001 3,04 0,07 33,68 12,29 49,09
2002 4,47 0,07 33,78 11,89 50,21
2003 4,37 -0,01 33,93 12,94 51,23
2004 4,64 -0,01 34,08 12,48 51,19
2005 4,42 -0,01 33,67 12,43 50,51
2006 4,40 -0,01 33,62 12,12 50,14
2007 4,40 -0,01 33,27 12,16 49,83
2008 5,57 0,00 37,96 11,11 54,63
2009 3,59 0,00 34,94 11,64 50,16
2010 3,86 -0,01 34,36 11,82 50,03
2011 3,52 -0,01 34,41 10,06 47,98
2012 4,26 0,00 36,58 10,06 50,89
2013 3,85 -0,01 33,25 10,07 47,17
2014 3,42 -0,01 33,69 9,42 46,53
2015 3,11 -0,01 34,48 10,09 47,66
2016 2,93 -0,01 36,11 10,35 49,38
2017 2,84 -0,01 36,94 10,51 50,29
2018 3,10 -0,01 37,05 10,34 50,49
2019 3,17 -0,01 36,66 10,82 50,64
2020 2,81 -0,01 31,42 11,47 45,70
Slika EN25-2: Uvoz tekočih goriv po državah v obdobju 2010-2020
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2022; Institut »Jožef Stefan«, 2022

Prikaži podatke
Italija [ktoe] Ciper [ktoe] Švica [ktoe] Avstrija [ktoe] Malta [ktoe] Velika Britanija [ktoe] ZDA [ktoe] Grčija [ktoe] Rusija [ktoe] Madžarska [ktoe] Hrvaška [ktoe] Španija [ktoe] Savdska Arabija [ktoe] Kuvajt [ktoe] Indija [ktoe] Izrael [ktoe] Nizozemska [ktoe] Ostale države [ktoe]
2010 174,70 1071,52 409,66 877,38 0 4,06 35,16 0 2,20 115,31 113,33 0 0 0 0 0 12,34 53,17
2011 170,81 1086,06 2,20 861,97 537,23 0 23,69 0 8,80 111,69 39,96 0 0 0 0 0 1,10 49,24
2012 301,70 1384,88 469,22 847,42 27,12 201,49 26,75 0 5,50 125,50 17,82 0 0 0 0 0 0 84,27
2013 493,15 1249,43 1,10 627,38 29,96 26,96 120,87 88,87 12,10 117,95 17,56 17,77 0 1,04 0 1,04 17,77 101,44
2014 501,09 1222,76 0 480,36 30,41 408,53 72,67 66,90 20,90 130,45 34,93 13,60 0 5,20 5,07 72,05 0 90,32
2015 581,78 1112,00 134,95 537,73 33,48 430,64 30,43 13,19 33,52 139,21 14,34 16,72 3,12 3,12 5,20 0 14,63 123,16
2016 952,60 0 1152,29 279,64 0 273,66 395,14 30,40 30,80 166,40 30,28 26,35 11,44 0 3,12 0 0 36,79
2017 747,76 26,36 1222,86 393,81 0 291,89 45,91 113,41 28,29 186,41 85,71 18,15 6,24 0 3,12 0 0 41,72
2018 1659,28 33,46 0 304,61 0 0 192,14 153,00 258,17 147,74 171,94 167,31 39,52 106,07 0 64,89 75,03 263,71
2019 1941,61 30,46 0 482,80 40,61 0 374,24 358,00 16,50 138,21 170,05 97,46 0 0 0 30,46 0 311,35
2020 1752,22 71,13 0 540,43 0 0 311,31 336,99 219,23 146,04 225,27 107,71 173,69 0 129,05 13,21 90,44 383,78
Slika EN25-3: Uvoz trdnih goriv po državah v obdobju 2010-2020
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2022; Institut »Jožef Stefan«, 2022

Prikaži podatke
Indonezija [ktoe] Češka republika [ktoe] Italija [ktoe] Bosna in Hercegovina [ktoe] Madžarska [ktoe] Nemčija [ktoe] Avstrija [ktoe] Rusija [ktoe] Venezuela [ktoe] Poljska [ktoe] Kolumbija [ktoe] ZDA [ktoe] Romunija [ktoe] Ostale države [ktoe]
2010 198,02 24,02 21,47 20,43 0 4,73 0 4,23 6,64 0 0 0 0 0
2011 164,41 39,64 18,43 20,20 0 6,24 0 3,03 5,45 0 0 0 0 0,61
2012 217,08 38,69 19,22 10,62 0 4,71 0 3,64 0,61 0 0 4,86 0 0,61
2013 164,67 38,58 29,22 18,30 0 3,49 2,86 1,25 0 0 5,63 0,63 0 1,25
2014 176,27 6,12 18,61 10,00 0 1,32 0,72 1,20 0 0 5,42 0 0 0,60
2015 164,55 3,19 7,47 7,08 0 1,36 10,78 3,23 0 5,03 0 0 0 1,36
2016 166,60 3,45 7,23 2,45 0 1,18 12,18 0 0 4,23 0 0 0 0,72
2017 168,33 6,53 6,32 0 14,39 2,38 0 0 0 0 0 0 0 0
2018 185,37 7,77 6,14 0 13,04 1,24 0 0 0 0 0 0 0 0
2019 185,32 5,99 6,98 0 8,37 1,94 0 0,48 0 1,33 0 0 3,52 0,18
2020 146,76 4,44 6,18 0 12,42 0,12 0 8,20 0 0,49 0 0 0 0,37
Slika EN25-4: Uvoz plinastih goriv v Slovenijo po državah v obdobju 2010-2020
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2022; Institut »Jožef Stefan«, 2022

Prikaži podatke
Avstrija [ktoe] Rusija [ktoe] Alžirija [ktoe] Italija [ktoe] Nedoločeno [ktoe]
2010 142,81 447,45 314,18 47,60 0
2011 179,90 392,47 188,07 57,23 0
2012 275,48 329,77 125,94 55,10 0,76
2013 275,72 443,30 0 45,95 0,88
2014 422,54 256,31 0 0 6,93
2015 485,24 220,57 0 22,07 7,38
2016 482,76 264,74 0 0 31,15
2017 612,11 187,71 0 0 16,32
2018 540,34 250,16 0 0 10,01
2019 715,19 95,66 0 1,87 0
2020 739,07 70,58 0 2,52 0

Cilji

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt navaja naslednja cilja:

- zagotavljati zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo,

- zmanjševanje uvozne odvisnosti na področju fosilnih goriv.

 


EU in Slovenija na zelo visoko mesto v energetski politiki postavljata zanesljivost oskrbe, saj je to ključen pogoj za normalno delovanje družbe. To pride do izraza ob šokih na trgih energentov, zlasti na trgu zemeljskega plina, kjer je Rusija večkrat izkoriščala svoj prevladujoč vpliv na trgu zemeljskega plina v EU za politična preigravanja (npr. ukrajinsko-ruski spor pozimi 2008/2009 glede dobav plina preko Ukrajine, leta 2014 zaradi priključitve Krimskega polotoka Rusiji, leta 2022 zaradi napada Rusije na Ukrajino).

EU je v evropskem zelenem dogovoru, ki predstavlja strateški okvir, kako bo EU dosegla ogljično nevtralnost do leta 2050, zagotavljanje zanesljive in dostopne oskrbe z energijo navedla kot enega izmed treh ključnih principov za energetsko transformacijo. Vojna v Ukrajini in negotovost glede dobav plina iz Rusije, je zanesljivost oskrbe dvignila na nivo najvišje prioritete. Ukrepov, kako zagotavljati zanesljivost oskrbe je več, od zmanjšanja rabe preko ukrepov učinkovite rabe energije, uvajanje obnovljivih virov energije, ki zamenjujejo fosilne energente, ter tudi razpršitev dobaviteljev fosilnih energentov. Problem predstavlja dejstvo, da je spremembe v energetskem sistemu, nemogoče izvajati hitro, ampak je za njih potreben čas.

Slovenija uvozi večji del fosilnih goriv. Pri tekočih gorivih in zemeljskem plinu je odvisnost 100 %, pri trdnih gorivih pa je bila leta 2020 18 %. Domači vir trdnih fosilnih goriv je samo rudnik lignita v Velenju. Uvožena fosilna goriva so leta 2020 v skupni oskrbi z energijo predstavljala 46 %, kar je 5-odstotnih točko manj kot leto prej. Znatno nižja uvozna odvisnost je posledica nižje porabe tekočih goriv v prometu zaradi ukrepov preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2. K uvozni odvisnosti daleč največ prispevajo tekoča goriva, ki predstavljajo 31 % oskrbe z energijo v Sloveniji, plin prispeva 11 %, premog pa 3 %[1]. Uvozna odvisnost se je do leta 2014 zmanjševala, po tem letu pa se je zopet dvignila in vztraja na nivoju okrog 50 %, z izjemo leta 2020, ki je bilo zaradi epidemiološke situacije izjemno. Slovenija torej pri zmanjševanju uvozne odvisnosti ni zelo uspešna.

Slovenija uvaža tudi gorivo za jedrsko elektrarno, ki pa se statistično obravnava kot domače gorivo. Poleg tega uvaža tudi tekoča biogoriva in lesno biomaso, vendar so statistično prikazana kot domači vir.

Slovenija tekoča goriva uvaža iz številnih držav (25), pri čemer se je potrebno zavedati, da država uvoza ni nujno država, iz katere gorivo izvira, saj se vmes dogajajo tudi preprodaje. Leta 2020 je bilo največ tekočih goriv uvoženih iz Italije (39 %), sledijo Avstrija z 12 %, Grčija s 7 %, ZDA prav tako s 7 %, Hrvaška in Rusija s 5 % ter številne ostale države, delež katerih je manjši od 5 %. V preteklih letih sta imela visok delež Ciper in Švica.

Pri trdnih gorivih je število držav, iz katerih Slovenija uvaža, znatno manjše, kot pri tekočih gorivih, in sicer 5. Prav tako je delež uvoženega goriva iz najpomembnejše države v skupni energiji uvoženih trdnih goriv znatno višji kot pri tekočih gorivih. Iz Indonezije je bilo leta 2020 uvoženih kar 82 % trdnih goriv. To gorivo je bilo večinoma porabljeno v termoelektrarni-toplarni Ljubljana. Trdna goriva se uvaža še iz Madžarske, Rusije, Italije ter Češke. Ostala trdna goriva so porabljena v končni rabi, zlasti v industriji. Nekaj se jih verjetno še vedno porabi v gospodinjstvih, vendar je količina tako majhna, da je statistika ne beleži več.

Pri plinastih gorivih je situacija najbolj problematična, saj je razpršenost dobav najmanjša. Slovenija nima lastnih virov zemeljskega plina, skladišč zemeljskega plina ali terminalov za utekočinjen zemeljski plin, zato je na slovenskem veleprodajnem trgu prisoten izključno plin, ki ga po prenosnih sistemih trgovci uvozijo iz sosednjih držav. Slovenski veleprodajni trg se pretežno oskrbuje s plinom iz Avstrije, Rusije, Italije in Hrvaške. Slovenija je leta 2020 daleč največ plina uvozila iz Avstrije (91%), večino preostanka iz Rusije (9 %), prenos plina iz Italije od koder se uvaža plina iz Alžirije pa je v zadnjih letih skoraj zastal. Leta 2020 je bilo iz Italije uvoženo samo 0,3 % porabljenega plina.

 


[1] Seštevek se ne ujema zaradi zaokroževanja.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji so povzeti po Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Spletna aplikacija SI-STAT Statističnega urada: Energetska bilanca – Uvoz, Izvoz, Oskrba z energijo za trdna, tekoča in plinasta goriva. Skupni vprašalnik, ki ga SURS vsako leto pošlje EUROSTAT-u, za podatke o uvozu goriv po državah.
Metodologija obdelave podatkov: Uvozna odvisnost za gorivo je izračunana kot količnik uvoza goriva in oskrbe z gorivom na ravni Slovenije.

Uvozna odvisnost na ravni države je izračuna kot količnik vsote uvoženih fosilnih goriv in skupne oskrbe z energijo na ravni države.

Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bilanca rabe energije

ktoe

SURS, spletna aplikacija

2000-2020

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

09. 02. 2022

da

Uvoz fosilnih energentov po državah

[t, TJ]

SURS, Joint Questionaire

2000-2020

Januarja za predpreteklo leto

Enkrat letno

1.4.2022

Da

 

Opredelitev kazalca:

Relevantnost: 1
Točnost uporabljenih podatkov: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura


Related indicators