KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji vodovarstvena območja predstavljajo 17 % celotnega ozemlja. Od tega 61 % predstavlja gozd, 30 % kmetijska zemljišča, 6 % urbane površine ter 3 % druge površine. Od kmetijskih zemljišč na VVO je 49 % trajnih travnikov in pašnikov, 36 % njiv, po 5 % pa trajnih nasadov, kmetijskih zemljišč v zaraščanju ter ostalih kmetijskih zemljišč. V obdobju 2002-2011 so se povečale površine gozda (za 1,3 %) in urbanih zemljišč (za 2,3 %), zmanjšale pa površine kmetijskih zemljišč (za 1.228 ha, oziroma 1,2 %). V strukturi kmetijskih zemljišč so se v tem obdobju povečale površine trajnih travnikov in pašnikov (za 4,3 %) ter trajnih nasadov (za 1,9 %), zmanjšale pa površine njiv (za 14,1 %) in kmetijskih zemljišč v zaraščanju (za 31,3 %).


Kazalec prikazuje površine, strukturo in spremembe v rabi tal na vodovarstvenih območjih (VVO) v Sloveniji v letih 2002, 2007, 2009 in 2011. V navedenih letih so prikazane površine kmetijskih, gozdnih, urbanih ter drugih zemljišč na VVO, ter njihov delež znotraj VVO. V kazalcu je predstavljena tudi podrobna analiza kmetijskih zemljišč na VVO v obravnavanih letih.


Grafi

Slika KM23-1: Raba tal na vodovarstvenih območjih v Sloveniji po posameznih skupinah rabe tal, povprečje 2002-2011
Viri:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2011; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2011; obdelava Kmetijski inštitut Slovenije, 2011

Prikaži podatke
Povprečje 2002-2011 Sprememba 2011/02 (%) 2002 2007 2009 2011
Gozd ha 210091 1 207429 211616 211242 210077
Kmetijstvo ha 104061 -1 105495 102946 103537 104267
Urbane površine ha 19355 2 19127 19466 19268 19559
Ostalo ha 11381 -14 12766 10880 10867 11011
Skupaj ha 344888 344817 344907 344914 344915
Gozd % 61 60 61 61 61
Kmetijstvo % 30 31 30 30 30
Urbane površine % 6 6 6 6 6
Ostalo % 3 4 3 3 3
Skupaj % 100 100 100 100 100
Slika KM23-2: Raba tal na vodovarstvenih območjih v Sloveniji
Viri:

Ministrstvo za kmetijsktvo, gozdarstvo in prehrano, 2011; Agencija RS za okolje, 2011; obdelava Kmetijski inštitut Slovenije, 2011

Prikaži podatke
2002 2007 2009 2011
Gozd ha 207429.1 211615.7 211241.7 210077.2
Trajni travnik ha 48528.8 48649.9 48687.8 48291.9
Njiva oziroma vrt ha 42277.9 36313.5 36233.9 36306.3
Pozidano in sorodno zemljišče ha 19127.4 19465.9 19268.3 19558.6
Odprto zemljišče ha 8608.5 5107.5 5161.7 5184.1
Kmetijsko zemljišče v zaraščanju ha 6672.2 5306.6 4824.4 4586.2
Drevesa in grmičevje ha 2535.1 4992.1 5935.4 7309.2
Suho odprto zemljišče ha 1959.1 3779.5 3723.3 3806.5
Ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak ha 1979.3 2189 2232.2 2414.3
Vinogradi ha 2331.1 2171.1 2162.2 2030.8
Barjanski travnik ha 164.1 2492.8 2609.8 2502.2
Voda ha 2017.4 1820.2 1823.7 1864.1
Intenzivni sadovnjak ha 613.3 502.3 533.8 519.4
Hmeljišče ha 212 253.1 252.3 228.8
Ostalo zamočvirjeno zemljišče ha 67.4 137.2 125.9 130.1
Plantaža gozdnega drevja ha 165.8 38.8 26.2 24.9
Barje ha 59.6 18.6 15.5 15.5
Trstičje ha 53.4 16.8 16.8 11.1
Ostali trajni nasadi ha 6.5 24.7 27.6 36.2
Oljčnik ha 8.9 11.7 11.9 17.3
Skupaj ha 344817.2 344907.1 344914.4 344914.7
% VVO Slovenija % 17 17 17 17
Slika KM23-3: Raba kmetijskih tal na vodovarstvenih območjih v Sloveniji, povprečje 2002-2011
Viri:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2011; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2011; obdelava Kmetijski inštitut Slovenije, 2011

Prikaži podatke
2002 2007 2009 2011
Travniki in pašniki ha 48693 51142.7 51297.6 50794.1
Njive ha 42277.9 36313.5 36233.9 36306.3
Trajni nasadi ha 7852.1 10182.8 11181.5 12580.9
Zaraščanje ha 6672.2 5306.6 4824.4 4586.2
Skupaj ha 105495.1 102945.7 103537.4 104267.4
Slika KM23-4: Sprememba rabe kmetijskih tal na vodovarstvenih območjih med 2002 in 2011
Viri:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2011; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2011; obdelava Kmetijski inštitut Slovenije, 2011

Prikaži podatke
Travniki in pašniki Njive Trajni nasadi Zaraščanje Ostalo Skupaj
2002 ha 48693 42277.9 5151.2 6672.2 2700.9 105495.1
Sprememba 2011/02 ha 2101.1 -5971.6 95.6 -2086 4633.2 -1227.7
Slika KM23-5: Vodovarstvena območja v Sloveniji v letu 2011 in primer rabe tal na Apaškem polju v letu 2011
Viri:

Kmetijski inštitut Slovenije, 2011


Cilji

- zavarovanje vodnih teles ter doseganje dobrega kemijskega in količinskega stanja voda, ki se uporabljajo za odvzem ali so namenjene za javno oskrbo s pitno vodo na VVO;
- zmanjševanje, oziroma preprečevanje morebitnega negativnega vpliva kmetijske dejavnosti na kakovost voda.


Vodovarstvena območja v Sloveniji (VVO) obsegajo slabih 345.000 ha, oziroma 17 % ozemlja. Največ površin na VVO je v obdobju 2002-2011 pokrival gozd (210.000 ha, 61 %), sledijo kmetijska zemljišča (104.000 ha, 30%), urbana zemljišča (19.000 ha, 6 %) ter ostala zemljišča (3 %). Spremembe v strukturi rabe tal na VVO so bile v obdobju 2002-2011 relativno majhne. Površina gozda se je povečala za 1,3 %, urbanih zemljišč pa za 2,3 %. Površina kmetijskih zemljišč se je v istem obdobju zmanjšala za 1.228 ha, oziroma za 1,2 %.

Največ kmetijskih zemljišč na VVO so v obdobju 2002-2011 povprečno pokrivali trajni travniki in pašniki (50.500 ha, 49 %), sledijo njivske površine (37.800 ha, 36 %), kmetijska zemljišča v zaraščanju (5.300 ha, 5 %), trajni nasadi (5.200 ha, 5 %) ter ostala kmetijska zemljišča (5 %). V obdobju 2002-2011 so se na VVO povečale površine trajnih travnikov, pašnikov in trajnih nasadov, zmanjšale pa površine njiv in kmetijskih zemljišč v zaraščanju. Površine trajnih travnikov in pašnikov so se povečale za 4,3 %, površine trajnih nasadov pa za 1,9 %. Površine njiv so se v tem obdobju zmanjšale za 14,1 %, površine kmetijskih zemljišč v zaraščanju pa za 31,3 %.

Sicer relativno majhno povečevanje deleža urbanih zemljišč na VVO s stališča obremenjevanja voda na VVO lahko opredelimo kot nezaželen pojav. V prihodnosti lahko predvsem v bližini neposrednih zajetij (najstrožji vodovarstveni režim) pričakujemo zaustavitev povečevanja deleža urbanizacije, saj je na teh območjih zakonodaja, ki jo od leta 2004 na podlagi Zakona o vodah sprejema Vlada Republike Slovenije, glede pozidave zelo stroga. Površine kmetijskih zemljišč se na VVO malenkost zmanjšujejo. S stališča obremenjevanja voda je v tem kontekstu ugoden predvsem podatek, da se na VVO zmanjšujejo površine njiv ter povečujejo površine trajnih travnikov in pašnikov. Poraba fitofarmacevtskih sredstev in gnojil je namreč na travnikih in pašnikih manjša kot na njivah, poleg tega pa je na travnikih in pašnikih izpiranje fitofarmacevtskih sredstev in gnojil manjše kot na njivah. Površine trajnih nasadov, za katere je značilna relativno velika poraba fitofarmacevtskih sredstev, so se v obdobju 2002-2011 povečale za 1,9 %. S stališča ohranjanja kulturne krajine na VVO je pozitivno tudi 31,3 % zmanjšanje deleža kmetijskih zemljišč v zaraščanju.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage: Zakon o vodah (Uradni list RS, 67/2002, 57/2008)
Vir podatkov: V kazalcu smo uporabili digitalne podatke rabe tal Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano republike Slovenije (MKGP) v letih 2002, 2007, 2009 in 2011 (http://rkg.gov.si/GERK/) ter podatke o vodovarstvenih območjih državnega in občinskega nivoja, ki so dostopni prek WFS storitve na spletnem geoportalu Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) (http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx).
Skrbnik podatkov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano republike Slovenije (MKGP), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Datum zajema podatkov za kazalec: 21. december 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: V kazalcu smo obdelali podatke o rabi tal MKGP za leto 2002, 2007, 2009 in 2011. Podatki o obstoječih VVO so dostopni na spletnem geoportalu Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Za potrebe izdelave kazalca smo uporabili podatke, ki smo jih s spletnega geoportala zajeli 21. decembra 2011.
Metodologija obdelave podatkov: Podate o rabi tal (MKGP) smo s pomočjo GIS orodij prekrili s podatki ARSO o mejah VVO. V analizi smo upoštevali skupne površine VVO ne glede na različne VVO režime znotraj njih, saj režimi v obstoječi bazi ARSO med seboj niso primerljivi zaradi dveh različnih nivojev (občinski in državni). Po opravljeni prostorski GIS analizi smo podatke o rabi tal na VVO obdelali s pomočjo programskega paketa MS Access in MS Excel. Podatke o posameznih vrstah rabe tal iz šifranta MKGP smo smiselno združili v 4 skupine: 1-gozd, 2-kmetijstvo, 3-urbane površine ter 4-ostalo. Znotraj kmetijske rabe tal smo prav tako oblikovali štiri skupine: 1-travniki in pašniki, 2-njive, 3-trajni nasadi ter 4-kmetijska zemljišča v zaraščanju. Za vsako leto analize smo prikazali skupne površine rabe tal, površine kmetijske rabe tal (v ha) ter njihovo strukturo (v %). Spremembe v rabi tal v obdobju 2002-2011 smo izrazili z odstotkom spremembe glede na izhodiščno leto 2002 (oznaka: Sprememba 2011/02).

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Šifrant posameznih vrst rabe tal se je v obdobju 2002-2011 spreminjal, kar še posebej velja za leto 2002 glede na leta 2007, 2009 in 2011. Zaradi tega so podatki za leto 2002 glede na ostala leta manj zanesljivi, a na kakovost kazalca bistveno ne vplivajo, saj smo različne kategorije rabe tal temu ustrezno prekategorizirali. Poleg tega omenjene spremembe na končni rezultat ne vplivajo bistveno tudi zaradi dejstva, da smo omenjene spremembe opravili pri rabah tal, ki predstavljajo relativno majhnem delež površin znotraj VVO.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
o Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Ker so podatki o rabi tal (MKGP) pridobljeni s pomočjo aero-foto posnetkov, menimo, da so podatki z vidika sledljivosti v časovni skali povsem sprejemljivi. Spremembe v šifrantu rabe tal v različnih letih so sicer med leti opazne, a jih s smiselnim združevanjem lahko zadovoljivo odpravimo do te mere, da na kakovost kazalca ne vplivajo.
o Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Stopnja negotovosti kazalca v smislu projekcij je glede na način pridobivanja podatkov o rabi tal ter njeni obdelavi relativno majhna, oziroma zanemarljiva. Glede na relativno ozek interval obdelave podatkov (2002-2011) ni bilo pričakovati velikih sprememb v strukturi podatkov, podobno lahko zaradi stroge zakonodaje pričakujemo tudi v prihodnjih letih (posegi v prostor so na VVO zelo omejeni).
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Datum zajema podatkov