Ključno sporočilo
Neutral

Onesnažen zrak predstavlja tveganje za zdravje, saj je razlog za pojav bolezni in prezgodnje smrti v Evropi. Onesnaženje z delci PM2.5 povzroča bolezni dihal, srca in ožilja ter nevrološka in presnovna obolenja. Število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti s PM2.5 se v Sloveniji in v državah EU od leta 2005 zmanjšuje. V letu 2019 je bilo za Slovenijo ocenjenih 1.409 prezgodnjih smrti, v celotni Evropski Uniji pa 307.000. 


Kazalec prikazuje gibanje populacijsko utežene letne koncentracije PM2.5 v Sloveniji ter prezgodnje smrti zaradi onesnaženja z delci PM2.5 v Sloveniji in EU.

Atmosferski delci (PM, particulate matter) oziroma aerosoli so drobni trdni in tekoči delci, ki se enakomerno porazdelijo po ozračju. Glede na premer delcev ločimo delce PM10 (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), PM2.5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in PM1.0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci (v angleščini »fine particles«). Več o delcih si lahko preberete pod definicijo kazalca ZR08.

Zaradi vstopa v dihalni sistem lahko delci povzročajo zdravstvene težave, kot so draženje oči, astma, bronhitis, poškodbe pljuč, razvoj rakavih obolenj. Izpostavljenost delcem je velikokrat povezana s prezgodnjimi smrtmi in izgubljenimi leti življenja.

Prezgodnje smrti so smrti, ki se zgodijo, preden oseba doseže pričakovano starost. Pričakovana starost je običajno odvisna od  pričakovane življenjske dobe v izbrani državi in od spola. Prezgodnje smrti je mogoče preprečiti, če je mogoče odpraviti njihove vzroke.

Izgubljena leta življenja so leta potencialnega življenja, izgubljena zaradi prezgodnje smrti. Gre za oceno povprečnega števila let, ki bi jih človek živel, če ne bi prezgodaj umrl (EEA, 2020).


Grafi

Slika ZD31-1: Populacijsko utežena letna koncentracije PM2.5 , Slovenija, 2005- 2019
Prikaži podatke
populacijsko uteženo povprečna letna koncentracija PM2.5 [[ug/m3]] prebivalstvo [number]
2005 20,76 1997584
2009 17,79 2032357
2014 14,53 2061079
2015 16,31 2062866
2016 14,87 2064182
2018 14,70 2066871
2019 12,14 2080902
Slika ZD31-2: Prezgodnje smrti zaradi zaradi onesnaženosti z delci PM2.5, Slovenija, 2005-2019
Prikaži podatke
prezgodnje smrti zaradi PM2.5 (ref = 0 ug/m3) [število] prezgodnje smrti zaradi PM2.5 (ref = 2.5 ug/m3) [število] prebivalstvo [number]
2005 2079 1855 1997584
2009 1807 1578 2032357
2014 1511 1269 2061079
2015 1803 1556 2062866
2016 1649 1405 2064182
2018 1672 1417 2066871
2019 1409 1150 2080902
Slika ZD31-3: Število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti s PM2.5, Slovenija, statistične regije, 2019
Prikaži podatke
prezgodnje smrti zaradi PM2.5 (ref = 0 ug/m3) [število]
Primorsko-notranjska 43
Goriška 54
Gorenjska 56
Koroška 57
Obalno-kraška 57
Jugovzhodna Slovenija 59
Zasavska 66
Posavska 68
Pomurska 69
Podravska 70
Savinjska 70
Osrednjeslovenska 81
Slovenija 68
Slika ZD31-4: Prezgodnje smrti zaradi onesnaženosti z delci PM2.5, EU-27, 2005-2020
Prikaži podatke
prezgodnje smrti zaradi PM2.5 [število]
2005 431064
2006
2007 349421
2008 354102
2009 362841
2010 367746
2011 392315
2012 344028
2013 328976
2014 290927
2015 321072
2016 282014
2017 303475
2018 290800
2019 231384
2020 237768

Cilji

Evropska komisija je leta 2013 objavila Program Čist zrak za Evropo, ki je kot cilj politike kakovosti zraka določil zmanjšanje prezgodnje umrljivosti zaradi  delcev in ozona do leta 2030 za 52 % glede na leto 2005. Ta strategija temelji na Sedmem okoljskem akcijskem programu (7. EAP ), ki je okrepil cilj iz 6. okoljskega akcijskega programa, vezanega na doseganje ravni kakovosti zraka, ki ne povzroča znatnih negativnih vplivov in tveganj za zdravje ljudi in okolje.

Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje (Zero Pollution Action Plan), sprejet v okviru Evropskega zelenega dogovora (2019), si med drugim zastavlja cilj zmanjšati število prezgodnjih smrti zaradi PM2.5 v EU do leta 2030 za najmanj 55 % glede na ravni v letu 2005.

Zmanjšanje koncentracije delcev v zunanjem zraka je v veliki meri povezavo z zagotavljanjem cenovno dostopnih, sprejemljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije. Sodobna, varna in trajnostna mesta morajo poleg ustreznih virov energije, ki so pomemben pokazatelj okoljske blaginje, poskrbeti in sprejeti tudi ustrezne ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam. Prehod na goriva, čistejša od fosilnih, tako tesno povezuje ukrepe kakovosti zunanjega zraka in ukrepe s področja energetsko-podnebnega zakonodajnega svežnja.  


Onesnažen zrak predstavlja največje tveganje za zdravje in je velik razlog za pojav bolezni in prezgodnje smrti v Evropi . Največ škode povzroči onesnaženje z delci PM2.5.

K onesnaženju najbolj prispevajo individualna kurišča in cestni promet, nekoliko manj pa tudi industrija in lebdenje delcev v zraku zaradi ponovnega dviga. Na visoke ravni v zraku še  posebej v zimskem času vplivajo neugodne vremenske razmere.

Delci v telo vstopijo prek dihal. Delci večjega premera (PM10) se zadržijo v zgornji dihalih, medtem, ko manjši delci prodrejo v pljučne mešičke, iz njih pa lahko vstopijo v krvni obtok in s krvjo v različna tkiva in organe v telesu. V telesu povzročijo oksidativni stres in vnetje, večjo odzivnost dihal, kašelj in oteženo dihanje.

Posledice za zdravje so odvisne od trajanja izpostavljenosti onesnaževalom. Dokazano je, da izpostavljenost z delci onesnaženemu zraku povzroča nastanek bolezenskih sprememb na več organskih sistemih in skrajšuje življenjsko dobo. Med posledicami so bolezni dihal, srca in ožilja, nevrološka presnovna obolenja in vplivi na razvoj ploda. Onesnažen zrak je tudi rakotvoren. Najbolj ogroženi so bolniki z boleznimi dihal, srca in ožilja, sladkorni bolniki, starejši in otroci. Pri otrocih je najpogostejši vzrok hospitalizacije astma. Dokazano je, da je tveganje za nastanek astme pri otrocih, ki živijo 75 m od prometne ceste za približno 50% večje kot pri otrocih, ki živijo vsaj 150 m stran od prometnice.  (NIJZ, 2022).

Onesnaženost ozračja z delci ima tudi negativen vpliv na okolje – lahko zmanjšuje vidljivost ali pa negativno vpliva na ekosisteme, na primer prek zakisovanja rek in jezer, poškodb gozdov in kmetijskih pridelkov.  

V Sloveniji onesnaženje  z delci PM2.5 zmanjšuje. Leta 2005 je populacijsko utežena povprečno letna vrednost znašala 20,76 ug/m3, do leta 2019 pa se je znižala na 12,14 ug/m3.  Hkrati z zmanjševanjem onesnaženja se je nižalo tudi število prezgodnjih smrti in izgubljenih let življenja. Leta 2005 je bilo po ocenah EEA 2.079 prezgodnjih smrti, povezanih z onesnaženjem z delci PM2.5, do leta 2019 se je to število zmanjšalo na  1.409, kar predstavlja letno 68 smrti na 100.00 prebivalcev. Enak trend kažejo tudi vrednosti izgubljenih let življenja. Leta 2005 je bilo število izgubljenih let življenja ocenjeno na 22.321, leta 2019 pa je to število znašalo 15.482.

Med statističnimi regijami v Sloveniji je največ prezgodnjih smrti na 100.000 prebivalcev zaradi onesnaženosti s PM2.5 delci v Osrednjeslovenski regiji, in sicer 81. Sledijo Savinjska, Podravska, ter Pomurska regija, ki so nad državnim povprečjem, ki znaša 68 smrti na 100.000 prebivalcev. Najmanjše vrednosti imata Primorsko-notranjska ter Goriška regija.

Na območju EU-27 se je med leti 2005 in 2020 število prezgodnjih smrti zaradi izpostavljenosti delcem PM2.5, zmanjšalo za 45 %. Leta 2005 je bilo po ocenah EEA 431.064 prezgodnjih smrti povezanih z onesnaženostjo z PM2.5 delci. Ta številka je leta 2020 znašala 237.768. To znižanje se lahko pojasni z upadom koncentracij PM2,5 in s tem zmanjšanjem izpostavljenosti prebivalstva temu onesnaževalcu zraka. Letne povprečne koncentracije PM2,5 so se namreč v desetletju 2009–2018 v povprečju znižale za 22 % (v skupno 21 državah). Odstotek mestnega prebivalstva EU-27, izpostavljenega koncentracijam delcem PM2.5 nad letno mejno vrednostjo EU (25µg/m3), je leta 2020 padel na manj kot 1 % (EEA, 2022).


Metodologija

Cilji povzeti po: Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Pravilnik o  ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17)WHO global air quality guidelines. Particulate matter (PM2.5 and PM10), ozone, nitrogen dioxide, sulfur dioxide and carbon monoxide;  Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development

Metodologija zbiranja podatkov:

Mrežo meritev onesnaženosti zraka v Sloveniji sestavljajo avtomatska merilna mreža stalnih ekološko-meteoroloških postaj državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ki jo vodi Agencija RS za okolje (ARSO), ter dopolnilne avtomatske merilne mreže, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci (TE Šoštanj, TE Trbovlje, mestne občine Ljubljana, Maribor, Celje, Krško). Podatki so javnosti dostopni v letnih poročilih o kakovosti zraka v Sloveniji, ki vključujejo rezultate vseh izvedenih meritev, primerjavo s predpisanimi vrednostmi iz veljavne zakonodaje in druge značilnosti, ki izhajajo iz rezultatov.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: : Uporabljene so povprečne letne koncentracije delcev PM2.5, ter umrljivost in število prebivalcev po državah.

Za oceno prezgodnjih smrti in izgubljenih let življenja, je uporabljena metodologija EEA in ETC/ATNI, ki sledi predlogom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2013). Umrljivost zaradi naravnih vzrokov se računa za prebivalce nad 30 let, pri čemer se tveganje za umrljivost linearno povečuje za 6,2 % za vsako povečanje koncentracije PM2.5 za 10 μg/m3.

Podrobneje o metodologiji si lahko preberete na tej povezavi

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Podatki o povprečni letni koncentraciji PM2.5

µg/m3

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež, 2020 (TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana, MO Celje, MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj in Občina Grosuplje)

2005-2020

                

Po letnem pregledu za tekoče leto

Letno

1.8.2022

da

ALI

Populacijsko utežena letna povprečna koncentracija PM2.5 na urbanih postajah v strnjenih naseljih

µg/m3

https://discomap.eea.europa.eu/App/AirQualityHealthRisksNUTS3/index.htm…

2005- 2019

 

Število prezgodnjih smrti

šrtevilo

https://discomap.eea.europa.eu/App/AirQualityHealthRisksNUTS3/index.htm…

2005-2019

                                                

 

večletno 

1.8.2022

da

 

 

 

 

 

 

 

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o onesnaženosti zraka z delci PM2.5 se zbirajo in poročajo Evropski Komisiji v skladu z Direktivo 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo. Vir podatkov o prebivalstvu je Eurostat.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Uporabljene so povprečne letne koncentracije delcev PM2.5, ter umrljivost in število prebivalcev po državah.

Za oceno prezgodnjih smrti in izgubljenih let življenja, je uporabljena metodologija EEA in ETC/ATNI, ki sledi predlogom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2013). Umrljivost zaradi naravnih vzrokov se računa za prebivalce nad 30 let, pri čemer se tveganje za umrljivost linearno povečuje za 6,2 % za vsako povečanje koncentracije PM2.5 za 10 μg/m3.

Podrobneje o metodologiji si lahko preberete na tej povezavi.  

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Prezgodnje smrti zaradi onesnaženja z delci PM2.5

leta

https://discomap.eea.europa.eu/App/AirQualityHealthRisksNUTS3/index.htm…

2005- 2019

 

večletno

1.8.2022

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. EEA Report 21/2019. Healthy environment, healthy lives: how the environment influences health and well-being in Europe.
  2. EEA. 2022. Premature deaths due to exposure to fine particulate matter in Europe. Dostopno na: https://www.eea.europa.eu/ims/health-impacts-of-exposure-to
  3. WHO. 2021. WHO global air quality guidelines. Particulate matter (PM2.5 and PM10), ozone, nitrogen dioxide,  sulfur dioxide and carbon monoxide.Povzeto po: https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/345329/9789240034228-eng.pdf?sequence=1&isAllowed=y  Dostopno na: https://www.eea.europa.eu/publications/healthy-environment-healthy-lives
  4. ETC/ATNI, 2021, Health risk assessments of air pollution — Estimations of the 2019 HRA, benefit analysis of reaching specific air quality standards and more, Eionet Report — ETC/ATNI 2021/10, European Topic Centre on Air Pollution, Transport, Noise and Industrial Pollution. Dostopno na: https://www.eionet.europa.eu/etcs/etc-atni/products/etc-atni-reports/etc-atni-report-10-2021-health-risk-assessments-of-air-pollution-estimations-of-the-2019-hra-benefit-analysis-of-reaching-specific-air-quality-standards-and-more


Related indicators