KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V zadnjih letih so se vsebnosti kadmija in svinca v ledvicah in jetrih srnjadi zmanjšale, in sicer pod vrednost toksičnih koncentracij, ki bi lahko neposredno prizadele zdravstveno stanje osebkov te vrste. Kljub temu vsebnosti kadmija v notranjih organih srnjadi v številnih območjih Slovenije presegajo zakonsko dopustno vsebnost (upoštevaje primernost za prehrano ljudi). Problematična območja zaradi izpostavljenosti fluoridom so predvsem Dravsko-Ptujsko polje in Haloze, zaradi izpostavljenosti svincu pa Zgornja Mežiška dolina.


Kazalec prikazuje izpostavljenost srnjadi kovinam (svincu (Pb), kadmiju (Cd)) in fluoridom ter odraža onesnaženost zraka in tal za območja z razpoložljivimi podatki v Sloveniji za različna obdobja od leta 1925 do 2008.

 

Srnjad je zelo primerna bioindikatorska vrsta za monitoring onesnaženja zraka in tal s kadmijem, svincem in fluoridi, saj je zaradi specifičnega načina prehranjevanja (rastlinojedi izbiralec z velikim številom prehranskih ciklov) izpostavljena znatnemu vnosu onesnažil iz okolja, v katerem živi. Poleg tega prostorsko stalen (teritorialen) način življenja in zelo majhno območje aktivnosti vrste zagotavljata, da posamezni osebki odražajo kakovost prostorsko omejenega življenjskega okolja.


Grafi

Slika ZD08-1: Vsebnosti kadmija (mg/kg svežega vzorca; prikazane so mediane s kvartili in ekstremi) v ledvicah srnjadi iz Šaleške doline v letih 1998, 2005 in 2006
Viri:

Pokorny, Zaluberšek, 2007. Srnjad kot bioindikator onesnaženosti okolja. ERICo Velenje.

Prikaži podatke
Cd št. vzorcev mediana min. vrednost maks. vrednost sp. kvartil zg. kvartil
1998 49 4.37 0.73 32.6 2.83 6.78
2005 15 5.68 1.76 17 3.02 7.46
2006 8 5.3 2.74 10.6 4.54 9.67
Slika ZD08-2: Vsebnosti svinca (mg/kg svežega vzorca; prikazane so mediane s kvartili in ekstremi) v ledvicah srnjadi iz Šaleške doline v letih 1998, 2005 in 2006
Viri:

Pokorny, Zaluberšek, 2007. Srnjad kot bioindikator onesnaženosti okolja. ERICo Velenje.

Prikaži podatke
Pb št. vzorcev mediana min. vrednost maks. vrednost sp. kvartil zg. kvartil
1998 104 0.09 0.01 0.76 0.07 0.13
2005 35 0.08 0.04 1.01 0.07 0.15
2006 17 0.08 0.04 0.38 0.06 0.1
Slika ZD08-3: Trend spreminjanja vsebnosti svinca (mg/kg svežega vzorca; prikazane so mediane s kvartili in ekstremi) v rogovju srnjakov v štirih območjih v Sloveniji
Viri:

Pokorny, Zaluberšek, 2007. Srnjad kot bioindikator onesnaženosti okolja. ERICo Velenje; podatkovne baze ERICo Velenje, 2009.

Prikaži podatke
št. vzorcev mediana min. vrednost maks. vrednost sp. kvartil zg. kvartil
Šaleška dolina
1960-1969 5 3.79 1.6 7.28 3.56 4.82
1970-1974 4 2.89 1.83 3.67 2.32 3.33
1975-1979 10 1.93 0.83 2.82 1.43 2.35
1980-1984 15 1.56 0.95 4.04 1.05 2.09
1985-1989 19 1.01 0.57 2.2 0.87 1.7
1990-1994 15 1.09 0.53 2 0.7 1.44
1995-1999 25 0.62 0.23 1.51 0.52 0.79
2000-2004 37 0.48 0.06 1.25 0.34 0.81
2005-2007 26 0.23 0.05 1.02 0.14 0.34
Postojnsko (vojaški poligon Poček)
1970-1974 1 5.08 nr nr nr nr
1975-1979 2 3.86 3.09 4.62 nr nr
1980-1984 5 2.62 1.42 6.77 2.43 2.65
1985-1989 5 1.64 1.1 3.33 1.47 2.3
1990-1994 2 1.83 1.68 1.98 nr nr
1995-1999 1 0.77 nr nr nr nr
2000-2004 9 0.84 0.56 1.9 0.62 1.49
Zgornja Mežiška dolina
1920-1929 1 28.3 nr nr nr nr
1930-1939 7 12.1 9.11 37.3 9.47 18.1
1940-1949 1 26.2 nr nr nr nr
1950-1959 1 22.5 nr nr nr nr
1960-1969 3 9.72 9.16 238 nr nr
1970-1979 13 37.4 4.41 504 17 56.7
1980-1989 11 15 6.47 554 7.07 30.2
1990-1999 5 40.4 3.97 97.7 5.87 61.4
2000-2003 6 10.2 2.69 18.6 7.02 13.9
Poljanska dolina
1930-1939 1 2.06 nr nr nr nr
1940-1949 1 3.47 nr nr nr nr
1950-1959 7 1.92 1.09 3.88 1.71 3.41
1960-1969 4 2.14 1.57 4.38 1.76 3.36
1970-1979 7 2.96 1.29 8.2 2.01 4.11
1980-1989 6 3.21 1.9 4.59 2.18 4.26
1990-1999 4 1.78 0.62 2.64 1.12 2.3
2000-2005 6 0.39 0.26 0.88 0.32 0.47
Slika ZD08-4: Trend spreminjanja vsebnosti svinca (mg/kg svežega vzorca; prikazane so mediane s kvartili in ekstremi) v rogovju srnjakov iz Šaleške doline
Viri:

Podatkovne baze ERICo Velenje, 2009.

Prikaži podatke
št. vzorcev mediana min. vrednost maks. vrednost sp. kvartil zg. kvartil
1961 1 7.28 nr nr nr nr
1964 2 3.21 1.6 4.82 nr nr
1965 1 3.79 nr nr nr nr
1967 1 3.56 nr nr nr nr
1972 1 2.98 nr nr nr nr
1974 2 3.24 2.8 3.67 nr nr
1975 2 2.29 1.83 2.76 nr nr
1976 2 2.33 1.84 2.82 nr nr
1977 3 2.31 1.78 2.35 nr nr
1978 2 1.43 0.83 2.02 nr nr
1979 2 1.29 1.16 1.43 nr nr
1980 2 1.37 1.05 1.69 nr nr
1981 1 2.09 nr nr nr nr
1982 2 1.83 1.56 2.09 nr nr
1983 6 1.61 1.04 4.04 1.2 3.7
1984 4 1.08 0.95 1.77 0.97 1.47
1985 3 0.9 0.84 1.88 nr nr
1986 2 1.22 0.89 1.55 nr nr
1987 7 1 0.72 2.2 0.75 1.7
1988 5 1.45 0.57 1.9 1.27 1.48
1989 2 1.48 0.87 2.09 nr nr
1990 3 0.77 0.53 1.44 nr nr
1991 5 1.46 0.7 2 1.41 1.87
1992 2 1.04 0.91 1.17 nr nr
1993 3 1.09 0.57 1.2 nr nr
1994 2 0.79 0.66 0.91 nr nr
1995 2 0.68 0.6 0.75 nr nr
1996 6 0.68 0.39 1.51 0.61 1.21
1997 6 0.56 0.44 1.06 0.52 0.66
1998 5 0.62 0.23 1.42 0.48 0.79
1999 6 0.58 0.28 1.32 0.34 1.23
2000 9 0.56 0.2 1.13 0.45 0.87
2001 8 0.54 0.37 1.24 0.42 0.88
2002 6 0.82 0.29 1.25 0.34 1.17
2003 8 0.47 0.34 0.92 0.38 0.55
2004 6 0.22 0.06 0.31 0.15 0.28
2005 10 0.24 0.05 1.02 0.12 0.44
2006 7 0.27 0.22 0.49 0.24 0.34
2007 9 0.14 0.11 0.35 0.13 0.17
Slika ZD08-5: Trend spreminjanje vsebnosti fluoridov (mg/kg svežega vzorca; prikazane so mediane s kvartili in ekstremi) v rogovju srnjakov iz Šaleške doline
Viri:

Podatkovne baze ERICo Velenje, 2009.

Prikaži podatke
št. vzorcev mediana min. vrednost maks. vrednost sp. kvartil zg. kvartil
1961 1 310 nr nr nr nr
1964 2 1040 780 1300 nr nr
1965 1 1420 nr nr nr nr
1967 1 1050 nr nr nr nr
1972 1 2230 nr nr nr nr
1974 1 680 nr nr nr nr
1975 2 1105 1060 1150 nr nr
1976 1 1140 nr nr nr nr
1977 3 720 500 1690 nr nr
1978 2 800 620 980 nr nr
1979 2 1165 630 1700 nr nr
1980 2 1335 1040 1630 nr nr
1981 1 1490 nr nr nr nr
1982 2 1280 790 1770 nr nr
1983 5 1420 650 2590 810 2250
1984 4 1555 970 1980 1260 1770
1985 3 1590 920 2040 nr nr
1986 2 1990 1460 2520 nr nr
1987 7 1040 640 2340 670 1890
1988 4 1660 590 2190 895 2155
1989 2 1275 1050 1500 nr nr
1990 3 1040 520 1280 nr nr
1991 5 800 470 2200 470 1660
1992 1 1440 nr nr nr nr
1993 3 1070 350 1900 nr nr
1994 2 1325 960 1690 nr nr
1995 2 550 300 800 nr nr
1996 6 705 380 1500 380 1010
1997 5 580 380 1210 510 780
1998 5 1060 320 1350 970 1180
1999 6 590 430 1140 450 830
2000 7 640 290 1010 600 1000
2001 7 260 110 450 200 400
2002 6 685 320 990 560 970
2003 8 275 130 510 170 405
2004 6 238 184 352 206 331
2005 7 366 241 388 271 384
2006 4 388 292 415 332 410
2007 9 249 192 440 216 271
Slika ZD08-6: Prostorski prikaz stopnje zobne fluoroze (DLI) spodnjih čeljusti odrasle srnjadi, uplenjene v letu 2007 v posameznih loviščih Slovenije, s shematskim prikazom glavnih virov izpustov fluoridov
Viri:

Jelenko in sod., 2009. Čeljusti srnjadi kot kazalec kakovosti življenjskega okolja in pripomoček za upravljanje s populacijami. ERICo Velenje; podatkovne baze ERICo Velenje.


Cilji

- Upad vsebnosti kovin v vseh vzorcih ledvic in jeter srnjadi vseh starostnih kategorij iz vseh območij Slovenije pod zakonsko dopustne vrednosti, določene s Pravilnikom o onesnaževalcih v živilih (Ur. l. RS, 69/03) do leta 2015. Izjema je kadmij v ledvicah, za katerega velja omenjen cilj za kategoriji mladičev in enoletnih živali, v kategoriji odraslih živali pa lahko po letu 2015 dovoljene vsebnosti prekoračuje <75 % vzorcev ledvic.
- Upad vsebnosti svinca in fluoridov v vseh vzorcih rogovja srnjakov iz kateregakoli območja Slovenije pod normalne vsebnosti, značilne za neonesnažena oziroma zmerno onesnažena območja (svinec: 0,5 mg/kg; fluoridi: 300 mg/kg), in sicer do leta 2015.
- Zmanjšanje izpostavljenosti populacij srnjadi fluoridom povsod po Sloveniji do leta 2015, in sicer je cilj merljiv kot upad povprečne stopnje zobne fluoroze odrasle srnjadi v vseh loviščih v kategorijo 0 (ni fluoroze) ali 1 (rahla fluoroza).


Srnjad je zaradi specifičnega načina prehranjevanja (rastlinojedi izbiralec z velikim številom prehranskih ciklov) in prostorsko stalnega načina življenja (zelo majhno območje aktivnosti) izpostavljena znatnemu vnosu onesnažil iz okolja, v katerem živi določen osebek. Srnjad je zaradi tega zelo primerna bioindikatorska vrsta za monitoring onesnaženja zraka in tal s kadmijem, svincem in fluoridi. V organizem srnjadi vnesena onesnažila se kopičijo v notranjih organih (kadmij zlasti v ledvicah in jetrih) ali kosteh (svinec in fluoridi). Nekatera med njimi povzročajo v določenih tkivih različne histološke, anatomske in patološke odzive (npr. pojav zobne fluoroze kot specifičen kazalec izpostavljenosti fluoridom).

V Sloveniji je srnjad od vseh kovin najbolj izpostavljena kadmiju. Vsebnosti kadmija v ledvicah in jetrih odražajo vnos tega elementa v telo vzorčenega osebka v njegovem celotnem življenjskem obdobju zaradi dolgega (večletnega) zadrževanja kadmija v mehkih tkivih sesalcev. Čeprav vsebnosti kadmija v notranjih organih srnjadi ne dosegajo koncentracij, ki bi neposredno prizadele zdravstveno stanje živali, bi lahko bil v posameznih primerih ogrožen razmnoževalni potencial posameznih osebkov oziroma celo subpopulacij. Vsebnosti kadmija v ledvicah odrasle srnjadi so visoke povsod po Sloveniji, v letu 1998 je bila s tem elementom izmed petih raziskovalnih območij najbolj obremenjena srnjad na Pokljuki. Najvišja izmerjena vsebnost kadmija v ledvicah srnjadi v Sloveniji je bila 76,0 mg/kg, in sicer leta 1997 v Zgornji Mežiški dolini. V zadnjem desetletju se je izpostavljenost srnjadi kadmiju rahlo povečala (slika ZD08-1).

Nasprotno so vsebnosti svinca v notranjih organih srnjadi primerljive z drugimi evropskimi državami. Vsebnost svinca v jetrih in ledvicah izkazuje kratkoročno oz. nekajdnevno izpostavljenost temu elementu zaradi njegovega hitrega izločanja iz mehkih tkiv (do 40 dni). V letu 1998 so bile vsebnosti svinca v večini analiziranih vzorcev ledvic in jeter povsod po Sloveniji pod zakonsko dopustnimi vsebnostmi glede primernosti za prehrano ljudi, v letu 2006 pa so bili v Šaleški dolini kot izbranem modelnem območju s svincem neonesnaženi vsi analizirani vzorci notranjih organov (slika ZD08-2).

Vsebnosti svinca in fluoridov v rogovju srnjakov zaradi značaja rogovja (kostna tvorba), nagnjenosti svinca in fluoridov k trajnemu odlaganju v kosteh ter ciklične vsakoletne narave rasti rogovja odražajo izpostavljenost osebkov onesnaženju v obdobju rasti rogovja v posameznem letu, t.j. v obdobju november–april. Pri srnjadi se po zaužitju fluoridov večji del le-teh (cca. 50 %) absorbira v kri (skozi želodec in tanko črevo), nato pa se izredno elektronegativni fluoridni ioni povezujejo s kalcitnimi, zaradi česar se 97 do 99 % absorbiranih fluoridov kopiči v kostnih tkivih in zobovju organizma, kjer povzročajo različne patološke spremembe (npr. osteofluoroza, zobna fluoroza). V času tvorbe rogovja se del fluoridov, ki so se predhodno nakopičili v skeletu, resorbira iz okostja in prenese v rogovje, kjer se kopiči skupaj s fluoridnimi ioni, ki so bili v tem času v telo vneseni s hrano. Podobni procesi potekajo tudi v primeru svinca.

Vsebnosti svinca v rogovju srnjakov vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja v vseh območjih z razpoložljivimi podatki (Šaleška dolina, Postojnsko, Poljanska dolina, Zgornja Mežiška dolina) izrazito in kontinuirano upadajo, kar kaže na zmanjševanje onesnaženosti okolja s tem elementom. K temu je pripomogel kombiniran vpliv uvedbe neosvinčenega bencina in izvedbe nekaterih sanacijskih ukrepov na velikih virih izpustov (sliki ZD08-3 in ZD08-4). Identičen trend je bil ugotovljen z uporabo rogovja srnjakov ali jelenov tudi v drugih evropskih državah (Nemčija, Avstrija, Poljska, Češka, Švedska, Anglija). Pri tem je bila onesnaženost okolja s svincem v Sloveniji v primerljivih obdobjih praviloma manjša kot drugod po Evropi. Izjema je Zgornja Mežiška dolina, kjer so bile v obdobju največjih izpustov (sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja) izmerjene do sedaj najvišje vsebnosti svinca v rogovju srnjakov ali jelenov kjerkoli v Evropi, vendar se je v zadnjih dveh desetletjih tudi v tem območju izpostavljenost srnjadi svincu drastično zmanjšala (slika ZD08-3).

Z zmanjševanjem izpustov iz velikih točkovnih virov se v zadnjih treh desetletjih kontinuirano in izrazito zmanjšuje tudi izpostavljenost srnjadi fluoridom. V nasprotju s svincem, za katerega je značilen transport na velike razdalje, so fluoridi v okolju lokalnega izvora. V primeru Šaleške doline vsebnosti fluoridov v rogovju zelo dobro odražajo zmanjševanje izpustov iz Termoelektrarne Šoštanj, ki so dosegli višek v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Izpusti na tem območju in posledično vsebnosti fluoridov v rogovju srnjakov so močno upadli v zadnjih desetletjih, še posebej pa po letih 1995 in 2000, ko so bile na šoštanjsko termoelektrarno nameščene naprave za čiščenje dimnih plinov (slika ZD08-5).

Bistveno zmanjšanje izpostavljenosti srnjadi fluoridom potrjuje tudi upad stopnje zobne fluoroze v zadnjem desetletju, saj je le-ta v Šaleški dolini v obdobju 1998–2007 v povprečju upadla za eno kategorijo, t.j. iz zmerne v rahlo fluorozo. Stopnja zobne fluoroze (DLI: dental lesion index) predstavlja vsoto (DLI = 0–30) vizualnih ocen sprememb/poškodb treh stalnih predmeljakov in treh meljakov (vsak na 6–stopenjski skali) spodnjih čeljusti srnjadi zaradi izpostavljenosti fluoridom v času rasti in razvoja zob, t.j. v prvih 18-ih mesecih življenja. V primerjavi z Nemčijo in Češko, kjer so proučevanju zobne fluoroze srnjadi v preteklosti namenjali največ pozornosti, je bila le-ta v letu 2007 v Sloveniji v splošnem precej manjša. Pojavnost, pogostnost in jakost zobne fluoroze so bile v letih 2007 in 2008 zelo velike na Dravsko-Ptujskem polju in v Halozah (Halozah (t.j. potencialno vplivno območje tovarne aluminija Talum v Kidričevem), na pomembnejšem deležu čeljusti pa je bila fluoroza zaznana tudi v okolici nekaterih drugih lokalnih virov izpustov (Zasavje, Primorska, Celjska kotlina, Škofjeloško hribovje). Drugod po Sloveniji se zobna fluoroza pri srnjadi pojavlja le sporadično in z zelo majhno jakostjo.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po:
- Kierdorf, U. / Kierdorf, H., 2005. Antlers as biomonitors of environmental pollution by lead and fluoride: a review. Eur. J. Wildl. Res., 51:137-150.
- Pravilnik o o onesnaževalcih v živilih. 2003. Ur. l. RS št. 69/03.
- Tataruch, F. / Kierdorf, H., 2003. Mammals as biomonitors. V: Markert, B. A. / Breure, A. M. / Zechmeister, H. G. (eds.). Bioindicators & biomonitors: principles, concepts and applications. Elsevier Science, Amsterdam, str. 737-772.
- Zemek, F. / Herman, M. / Kierdorf, H. / Kierdorf, U. / Sedlacek, F., 2006. Spatial distribution of dental fluorosis in roe deer (Capreolus capreolus) from North Bohemia (Czech Republic) and its relationships with environmental factors. Sci. Total Environ., 370:491-505.
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Za prikaz kazalca so uporabljeni podatki, pridobljeni v sklopu večjega števila raziskovalnih projektov, ki so v obdobju 1998–2010 potekali na Inštitutu za ekološke raziskave ERICo Velenje, in sicer kot aplikativni projekti, sofinancirani s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (L1-3427-1007-01: »Rogovje kot akumulacijski in odzivni bioindikator onesnaženosti okolja«, 2001-2004; L7-0026-1007-08: »Čeljusti srnjadi kot kazalec kakovosti življenjskega okolja in pripomoček za upravljanje s populacijami«, 2008-2011) oziroma gospodarskih družb, kot sta Termoelektrarna Šoštanj d.d. (projekt »Srnjad kot bioindikator onesnaženosti okolja«, 1998–2006) oziroma Rudnik Žirovski vrh d.d. (projekt »Izdelava analize vsebnosti težkih kovin v tkivih srnjadi v okolici Rudnika Žirovski vrh«, 2005-2006).
Skrbnik podatkov:
ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave d.o.o. Kontaktna oseba: doc. dr. Boštjan Pokorny.
Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2011 (obdobje 1920 – 2007)
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Za meritve vsebnosti Cd in Pb v notranjih organih srnjadi so bili vzorci zbrani naključno v sklopu rednega odstrela srnjadi v izbranih loviščih v posameznem letu. Podatki so predstavljeni za leto 1998 (Šaleška dolina, Zgornja Mežiška dolina, Zasavje, Pokljuka in Kočevsko), 2005 in 2006 (samo Šaleška dolina).
Tudi za meritve vsebnosti Pb in fluoridov v rogovju so bili vzorci zbrani naključno, z metodo vrtanja rogovja srnjakov, uplenjenih v daljših časovnih obdobjih v izbranih loviščih. Zbiranje podatkov je bilo sicer občasno, a so – upoštevaje retrospektivni pristop – podatki dejansko zbrani za vsako leto posebej za več desetletij nazaj. Podatki so predstavljeni za Zgornjo Mežiško dolino (2004: retrospektivno za obdobje 1925–2003); Postojnsko (2005: za obdobje 1970–2004; samo Pb); Poljansko dolino (2006: za obdobje 1930–2005; samo Pb) ter Šaleško dolino (2003, 2005, 2008: za obdobje 1961–2007).
Pri določanju zobne fluoroze so bile v oceno stopnje zobne fluoroze vključene čeljusti vse odrasle srnjadi, uplenjene ali poginule v vseh slovenskih loviščih v letu 2007 (skupaj 14.631 vzorcev). Za leto 2007 so podatki na voljo za celotno Slovenijo, za leto 2008 za okolico Kidričevega, za Šaleško dolino pa za celotno obdobje 1997–2008. Podatki za celotno Slovenijo so na voljo le za eno leto, a s tendenco vsakoletnega zajemanja podatkov v prihodnosti.
Metodologija obdelave podatkov:
Podatki o vsebnosti Cd in Pb v notranjih organih ter Pb in fluoridov v rogovju srnjadi so prikazani kot vsebnosti onesnažil na svežo težo vzorca, določene po kislinskem sežigu v mikrovalovni napravi z metodami induktivno sklopljene plazme z masnospektrometrično detekcijo (kovine) oz. z ionselektivno metodo (fluoridi). Prikazane so mediane s kvartili in ekstremi. Mediana je statističen izraz za srednjo vrednost po legi, t.j. vrednost, od katere ima polovica pridobljenih podatkov (rezultatov meritev) manjšo, polovica pa večjo vrednost. Kvartil je statističen izraz, ki predstavlja tisto vrednost po legi, od katere ima četrtina pridobljenih podatkov (rezultatov meritev) manjšo vrednost (spodnji kvartil) oziroma ima četrtina pridobljenih podatkov (rezultatov meritev) večjo vrednost (zgornji kvartil). Ekstrem je statističen izraz za minimalno oziroma maksimalno izmerjeno vrednost.
Stopnja zobne fluoroze je določena z makroskopskim pregledom stanja in poškodovanosti treh stalnih predmeljakov in treh meljakov na levi polovici spodnjih čeljusti, in sicer po ustaljenem točkovalnem sistemu za cervide (Kierdorf in sod., 1999).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: podatki odražajo izpostavljenost osebkov ciljne vrste, zajeti podatki so specifični za ciljna onesnažila, metode zajemanja podatkov so zelo precizne in standardizirane, zajemaje podatkov je tudi v prihodnje enostavno in že utečeno. Slabosti: pridobivanje podatkov za nobeno izmed v kazalcu predstavljenih meritev ni uradno zahtevano, podatki niso uradno poročani.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Uporabljeni podatki so relevantni (odražajo izpostavljenost osebkov izbranim onesnažilom, so specifični za posamezno onesnažilo), upoštevaje uporabljene baze (standardizirane, verificirane in validirane metode) so tudi natančni. Meritve za ugotavljanje izpostavljenosti Pb in fluoridom omogočajo izjemno zanesljivost ugotavljanja trendov, saj temeljijo metode na enakosti (popolni primerljivosti) za vzorce iz različnih časovnih obdobij (retrospektivni pristop, zaradi česar ni potrebno uporabljati arhivskih podatkov), ugotovljeni trendi pa omogočajo tudi uporabo za izdelavo scenarijev in projekcij. Meritve za ugotavljanje zobne fluoroze so izjemne v smislu možnosti uporabe za prostorske primerjave, saj zagotavljajo zanesljive in natančne podatke o izpostavljenosti fluoridom na območju celotne Slovenije, in sicer tako v mezogeografskem merilu (na nivoju lovišč), kot tudi na mikrogeografskem nivoju, t.j. v celicah velikosti 1 km x 1 km.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 2 = z manjšimi pridržki, 3 = podatki z večjim zadržkom):
Relevantnost/primernost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (v primeru notranjih organov in čeljusti srnjadi je časovna primerljivost možna le za posamezna območja).
Prostorska primerljivost: 2 (v primeru notranjih organov in rogovja obstajajo podatki le za posamezna območja).

Drugi viri in literatura:
- ARSO, 2009. Emisije snovi v zrak – emisije iz naprav (20.2.2009).
- Kierdorf, U. / Kierdorf, H., 1999. Dental fluorosis in wild deer: its use as a biomarker of increased fluoride exposure. Environ. Monit. Assess. 57:165-175.
- Kierdorf, U. / Kierdorf, H., 2005. Antlers as biomonitors of environmental pollution by lead and fluoride: a review. Eur. J. Wildl. Res., 51:137-150.
- Kierdorf, U. / Kierdorf, H., 2006. Roe and red deer antlers as bioindicators of pollution of deer habitats by lead and fluoride. Vet. Arh., 76:117-29.
- Jelenko, I. / Pokorny, B., 2010. Historical biomonitoring of fluoride pollution by determining fluoride contents in roe deer (Capreolus capreolus L.) antlers and mandibles in the vicinity of the largest Slovene thermal power plant. Sci. Total Environ., 409:430-438.
- Jelenko, I. / Bienelli Kalpič, A. / Pokorny, B., 2009. Čeljusti srnjadi kot kazalec kakovosti življenjskega okolja in pripomoček za upravljanje s populacijami. ERICo Velenje, DP-6/02/09, Velenje, 58 str.
- Jelenko, I. / Jerina, K. / Pokorny, B., 2010. Vplivi okoljskih dejavnikov na pojavljanje in prostorsko razporeditev zobne fluoroze pri srnjadi (Capreolus capreolus L.) v vzhodni Sloveniji. Zb. Gozd. Les., 92:21-32.
- Pokorny, B., 2003. Notranji organi in rogovje srnjadi (Capreolus capreolus L.) kot bioindikatorji onesnaženosti okolja z ioni težkih kovin. Doktorska disertacija, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 193 str.
- Pokorny, B., 2006a. Retrospektivni biomonitoring onesnaženosti ekosistemov Šaleške doline s svincem in fluoridi z uporabo rogovja srnjakov. Zb. Gozd. Les., 80:65-80.
- Pokorny, B., 2006b. Roe deer (Capreolus capreolus L.) antlers as an accumulative and reactive bioindicator of lead pollution near the largest Slovene thermal power plant. Vet. Arh., 76:131-42.
- Pokorny, B. / Ribarič-Lasnik, C., 2000. Lead, cadmium and zinc in tissues of roe deer (Capreolus capreolus) near the lead smelter in the Koroška region (northern Slovenia). Bull. Environ. Contam. Toxicol., 64:20-26.
- Pokorny, B. / Zaluberšek, M., 2007. Srnjad kot bioindikator onesnaženosti okolja. ERICo Velenje, DP-7/02/07, Velenje, 47 str.
- Pokorny, B. / Glinšek, A. / Ribarič Lasnik, C., 2004. Roe deer antlers as a historical bioindicator of lead pollution in the Šalek Valley, Slovenia. J. Atmos. Chem., 49:175-89.
- Pokorny, B. / Jelenko, I. / Kierdorf, U. / Kierdorf, H., 2009. Roe deer antlers as historical bioindicators of lead pollution in the vicinity of a lead smelter, Slovenia. Water Air Soil Pollut., 203:317-324.
- Tataruch, F. / Kierdorf, H., 2003. Mammals as biomonitors. V: Markert, B. A. / Breure, A. M. / Zechmeister, H. G. (eds.). Bioindicators & biomonitors: principles, concepts and applications. Elsevier Science, Amsterdam, str. 737-772.
- Zemek, F. / Herman, M. / Kierdorf, H. / Kierdorf, U. / Sedlacek, F., 2006. Spatial distribution of dental fluorosis in roe deer (Capreolus capreolus) from North Bohemia (Czech Republic) and its relationships with environmental factors. Sci. Total Environ., 370:491-505.

Datum zajema podatkov