KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Raziskave Evropskega barometra (EBS) od leta 2008 dalje kontinuirano pričajo o visoki ozaveščenosti Slovencev o podnebnih spremembah. Kljub nihanju v percepciji, podnebne spremembe za večino – nad dve tretjini – predstavljajo zelo resen problem. Od leta 2015 naprej opažamo postopno rast tega zavedanja, ki je v najnovejših merjenjih preseglo tri četrtine vprašanih. Po zadnjih podatkih iz raziskave REUS 2022 več kot 80% gospodinjstev prepoznava resnost podnebnih sprememb, kar potrjuje visoko stopnjo skrbi med prebivalstvom. Vendar pa je od leta 2019 zaznati blago upadanje soglasja o vplivu človekove dejavnosti na podnebje in o potrebi po hitrih ukrepih. Zanimivo je tudi, da se zmanjšuje pripisovanje vloge prometu kot glavnemu viru izpustov toplogrednih plinov, medtem ko se industrija vedno bolj izpostavlja kot glavni povzročitelj, kar ni v skladu z evidencami toplogrednih plinov. Ti trendi poudarjajo potrebo po nenehnem spremljanju in prilagajanju ozaveščevalnih kampanj in politik ter vključevanju širše skupnosti.


Kazalec prikazuje ozaveščenost javnosti o resnosti problema podnebnih sprememb – na splošno in v Sloveniji. Kazalec prikazuje tudi primerjavo s podatki na ravni EU.


Grafi

Slika RE03-1: Mnenje gospodinjstev o resnosti problematike podnebnih sprememb, Slovenija, 2015-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
zelo resen (7-10) [%] precej resen (5-6) [%] ni resen (1-4) [%] ne vem, b.o. [%]
2015 73 20 6 1
2017 79 14 6 1
2019 77 12 6 5
2022 82 9 3 7
Slika RE03-2: Mnenje gospodinjstev o resnosti problematike podnebnih sprememb glede na obseg, Slovenija, 2017
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
zelo resen (7-10) [%] precej resen (5-6) [%] ni resen (1-4) [%] ne vem, b.o. [%]
na splošno 79 14 6 1
za Slovenijo 69 20 10 1
za vas osebno 56 27 16 1
Slika RE03-3: Mnenje gospodinjstev o resnosti problematike podnebnih sprememb, EU-27, 2021
Viri:

Posebna raziskava Eurobarometra: Podnebne spremembe (24.06.2021)

Prikaži podatke
zelo resen (7-10) [%] precej resen (5-6) [%] ni resen (1-4) [%] EU-27 [%]
Avstrija 69 19 12 78
Belgija 82 12 6 78
Bolgarija 75 20 4 78
Ciper 89 7 4 78
Češka 64 21 15 78
Danska 76 15 9 78
Estonija 63 21 16 78
Finska 66 16 18 78
Francija 81 13 5 78
Grčija 84 11 5 78
Hrvaška 81 11 8 78
Irska 81 11 8 78
Italija 84 12 4 78
Latvija 72 19 9 78
Litva 59 24 17 78
Luksemburg 78 17 5 78
Madžarska 81 14 5 78
Malta 86 8 5 78
Nemčija 79 13 8 78
Nizozemska 80 14 6 78
Poljska 69 24 7 78
Portugalska 91 7 2 78
Romunija 66 21 11 78
Slovaška 77 18 4 78
Slovenija 77 15 8 78
Šranija 81 14 4 78
Švedska 79 13 8 78
Slika RE03-4: Delež gospodinjstev, ki menijo, da je problem podnebnih sprememb zelo resen, Slovenija, 2008-2021
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
zelo resen problem (indeks 7-10) [%]
2008 89
2009 78
2011 75
2013 73
2015 66
2017 71
2019 76
2021 77
Slika RE03-5: Delež gospodinjstev, ki se strinjajo z izjavami o boju proti podnebnih sprememb, Slovenija, 2015-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
2015 [%] 2019 [%] 2022 [%]
Boj proti podnebnim spremembam in bolj učinkovita raba energije lahko spodbudita gospodarstvo in prispevata k novim del. mestom v EU 70 67 63
Proti podnebnim spremembam je potrebno ukrepati takoj, časa nam že zmanjkuje. 86 77 73
K podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost. 86 78 73
Borba proti podnebnim spremembam ima lahko pozitivne učinke na slov. gospodarstvo. 60 54 58
Slika RE03-6: Mnenje gospodinjstev o prispevku gospodarskih sektorjev k problematiki podnebnih sprememb, Slovenija, 2015-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Prikaži podatke
2015 [%] 2019 [%] 2022 [%]
industrija 32 32 43
promet 45 30 17
odpadki 5 12 11
kmetijstvo 5 8 9
energetika 8 8 8
gospodinjstva 1 1 2
drugo 1 1 1
ne vem, b.o. 3 8 9
Slika RE03-7: Delež gospodinjstev, ki menijo, da je problem podnebnih sprememb zelo resen, Slovenija, 2015-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (20. 06. 2022)

Opomba:

Zaradi majhnih vzorcev so podatki za določene regije združeni. Združene regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta linija.

Prikaži podatke
  2015 2019 2022
Pomurska, Podravska 76 (N=217) 75 (N=216) 84 (N=216)
Koroška, Savinjska, Zasavska 76 (N=182) 81 (N=186) 81 (N=187)
Posavska, Jugovzhodna Slovenija 66 (N=102) 77 (N=104) 77 (N=106)
Osrednjeslovenska, Gorenjska 70 (N=364) 74 (N=358) 81 (N=365)
Primorsko-notranjska, Obalno-kraška, Goriška regija 76 (N=140) 82 (N=137) 83 (N=139)

Cilji

Za ozaveščenost o podnebnih spremembah je pomembno ne le splošno zavedanje, temveč tudi konkretno razumevanje, kako lahko posamezniki in skupnosti prispevajo k doseganju podnebno-okoljskih in energetskih ciljev. 

Okvir za doseganje ciljev je zapisan v Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (ReDPS50) in pred tem tudi v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja (Re-NPVO) za obdobje 2020–2030, ki vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa – na podlagi ocene stanja vseh delov okolja – določa cilje in ukrepe za doseganje ciljev, tudi o vplivih podnebnih sprememb.

Nekateri ključni cilji, ki bi jih povezali z vsebino tega kazalca, so:

  1. Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov: Evropski zeleni dogovor si prizadeva za neto ničelne izpuste toplogrednih plinov do leta 2050. Ozaveščenost javnosti o vplivih svojih dejanj na podnebje je ključna za spodbujanje sprememb vedenja, ki so potrebne za dosego tega cilja.

  2. Trajnostna raba in krožno gospodarstvo: Cilji EU in Slovenije vključujejo prehod na krožno gospodarstvo, kjer so viri učinkovito uporabljeni in reciklirani. Ozaveščenost o podnebnih spremembah lahko spodbudi potrošnike k izbiri bolj trajnostnih izdelkov in praks.

  3. Energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije: Spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti sta ključna elementa za zmanjšanje izpustov TGP. Informiranost in ozaveščenost o teh možnostih lahko povečata sprejetje in podporo novih tehnologijam in trajnostnim praksam.

  4. Prilagajanje na podnebne spremembe: Poleg ukrepov blaženja je pomembno tudi prilagajanje na posledice ekstremnih vremenskih dogodkov. Ozaveščenost o lokalnih vplivih podnebnih sprememb lahko podpre načrtovanje in izvajanje prilagoditvenih strategij.

Poleg ReNPVO je pomen ozaveščanja o podnebnih spremembah obravnavan tudi v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN, sprejet na Vladi RS dne 28.2.2020) in  že omenjenem Evropskem zelenem dogovoru (The Green Deal).


Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije - REUS 2022 razkrivajo, da se velika večina anketiranih gospodinjstev zaveda resnosti problema podnebnih sprememb: dobre štiri petine (82 %) gospodinjstev so ta problem na lestvici od 1 do 10 ocenile kot »zelo resen« (ocene 7 do 10), desetina (9 %) je ocenila ta problem kot »dokaj resen« (oceni 5 do 6), slaba tridesetina (3 %) pa kot »ni resen« (ocene 1 do 4). Primerjava s predhodnimi raziskavami REUS pokaže, da se je največji delež gospodinjstev, ki se zavedajo resnosti problema, od leta 2015 povečal za 9 odstotnih točk (2022: 82 %, 2015: 73 %). Delež gospodinjstev, ki so ocenila problem podnebnih sprememb z oceno 10 (problem je izjemno resen), je v letu 2019 znašal 39 %, v letu 2022 pa že 45 %. Da problem ni resen, v letu 2022 meni le še 3 % gospodinjstev, delež pa se je glede na pretekla merjenja prepolovil. Omenimo še, da smo zaznali trend naraščanja deleža tistih, ki ne vedo, kako odgovoriti, ali ne želijo odgovoriti na to vprašanje (2022: 7 %, 2015: 1 %). (slika OP07-1)

Na podlagi izsledkov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2015, slovenska gospodinjstva tudi različno ocenjujejo pomen problema podnebnih sprememb glede na obseg oziroma »oddaljenost« od sebe. Da je problem podnebnih sprememb zelo resen (ocena 7 do 10): »na splošno« menijo približno štiri petine gospodinjstev (79 %), »za Slovenijo« dobri dve tretjini (69 %) gospodinjstev in »za svoje gospodinjstvo v vsakdanjem življenju« dobra polovica (56 %) vseh gospodinjstev. (slika OP07-2)

Rezultati Raziskave REUS 2022 so pokazali na nekoliko večji delež slovenskih gospodinjstev (82 %), ki menijo, da je problem podnebnih sprememb zelo resen, kot je bil izmerjen v raziskavi Special Eurobarometer 513: Climate Change (ESB 2021) v letu 2021 (77 %). Glede na to, da je bila raziskava REUS narejena leto kasneje, rezultati niso popolnoma primerljivi. Primerjava z rezultati ostalih držav pokaže, da delež v Sloveniji ustreza povprečju Evropske Skupnosti (EU-27: 78 %). Države z največjim deležem prebivalcev, ki menijo, da so podnebne spremembe zelo resne, so Portugalska (PT: 91 %), Ciper (CY: 88 %) in Malta (MT: 86 %). Države, v katerih je najmanjši delež prebivalcev takšnega mnenja, pa so: Latvija (LV: 59 %), Estonija (EE: 63 % ) in Češka (CZ: 63 %). (slika OP07-3)

Primerjava rezultatov ostalih merjenj v sklopu Eurobarometra kaže, da se je v obdobju od 2008 do 2019 v Sloveniji za 11 odstotnih točk zmanjšal delež anketiranih, ki menijo da so podnebne spremembe zelo resen problem (2021: 77 %, 2008: 89 %). Rezultat raziskave javnega mnenja o resnosti problema podnebnih spremembi je bil najnižji leta 2015 (66 %) in je potem začel ponovno naraščati (ESB 2008, 2009, 2011, 2013, 2015, 2019, 2021). (slika OP07-4)

Izsledki raziskave REUS 2022 kažejo, da se večina slovenskih gospodinjstev strinja z izjavami o resnosti problema podnebnih sprememb. Glavne ugotovitve so (slika OP07-5):

Kot je razvidno iz kazalca PS03 Izpusti toplogrednih plinov, ki so odgovorni za podnebne spremembe, največ izpustov povzroča kurjenje fosilnih goriv, pri čemer jih največ nastaja v  energetiki (proizvodnja elektrike in toplote) in prometu (cestni promet), ki skupaj prispevata skoraj 60 % slovenskih izpustov.

Raziskava REUS 2022 je pokazala, da je po mnenju največjega deleža gospodinjstev glavni krivec za izpuste toplogrednih plinov industrija (43 %). Promet je na drugem mestu (17 %), na tretjem so odpadki (11 %), na četrtem pa energetika in kmetijstvo (8 %). Kot kažejo rezultati preteklih raziskav REUS, vse več gospodinjstev meni, da je industrija glavni povzročitelj toplogrednih plinov (2022: 43 % , 2015: 32 %). Na drugi strani, vse manj gospodinjstev meni, da je glavni povzročitelj toplogrednih plinov promet. Če je v letu 2015 tako menila skoraj polovica gospodinjstev, jih v letu 2022 meni tako le še petina (2022: 17 %, 2019: 30 %, 2015: 45 %). Morda je razlog v tem, da lahko vidimo na cestah vse več avtomobilov na električni pogon ter električnih koles in skirojev. (slika OP07-6)

Pri prikazovanju podatkov po statističnih regijah so zaradi majhnih vzorcev podatki za določene regije združeni. Združene regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta črta. Analiza podatkov po združenih statističnih regija kaže, da je leta 2022 mnenje gospodinjstev o resnosti podnebnih sprememb enakomerno porazdeljeno po skoraj vseh statističnih področjih. Izjema je le območje združene statistične regije posavska in jugovzhodna Slovenije, kjer je delež gospodinjstev, ki menijo, da je problem podnebnih sprememb zelo resen (indeks 7 do 10) nekoliko nižji (77 %) od povprečja (82 %). (slika OP07-7)


Metodologija

Cilji povzeti po: 

 

Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.

Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.

Obdobje prikaza podatkov: 2010-2022

Datum zajema podatkov za kazalec: 20.06.2022

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2010, 2011, 2012, 2015, 2017, 2019 in 2022.

Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev. 

Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.

Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.

Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:

  • število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva. 

V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: 

Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letih od 2010 do 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 do 2019 smo jih zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). 

Informacije o kakovosti kazalcev:

Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi. Edino pri interpretaciji segmentacije je treba upoštevati spremembo metodologije v leta 2017,  kar pa ne vpliva bistveno na primerljivost.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev, projekcije in scenariji niso na voljo. 

Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)

Relevantnost: 1

Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

[ESB 2008] Posebna raziskava Eurobarometra 322: Odnos Evropejcev do podnebnih sprememb (2008). European Commission, Directorate-General for Communication.

https://www.europarl.europa.eu/pdf/eurobarometre/EB69.2_Climate_change/EB69.2_rapport_en.pdf

[ESB 2009] Posebna raziskava Eurobarometra 322: Odnos Evropejcev do podnebnih sprememb (v1.00). (2014). [Data set]. European Commission, Directorate-General for Communication. http://data.europa.eu/88u/dataset/S703_72_1_EBS322

[ESB 2011] Posebna raziskava Eurobarometra 409: Podnebne spremembe (v1.00). (2014). [Data set]. European Commission, Directorate-General for Communication. http://data.europa.eu/88u/dataset/S1084_80_2_409

[ESB 2013] Posebna raziskava Eurobarometra št. 435: Podnebne spremembe Posebna raziskava Eurobarometra št. 435: Podnebne spremembe (v1.00). (2015). [Data set]. European Commission, Directorate-General for Communication. http://data.europa.eu/88u/dataset/S2060_83_4_435_ENG

[ESB 2015] Posebna raziskava Eurobarometra 459: Podnebne spremembe (v1.00). (2017). [Data set]. European Commission, Directorate-General for Communication. http://data.europa.eu/88u/dataset/S2140_87_1_459_ENG

[ESB 2019] Posebna raziskava Eurobarometra 490: Podnebne spremembe (v1.00). (2019). [Data set]. European Commission, Directorate-General for Communication. http://data.europa.eu/88u/dataset/S2212_91_3_490_ENG

[ESB 2021] Posebna raziskava Eurobarometra 513: Podnebne spremembe (v1.00). (2021). [Data set]. European Commission, Directorate-General for Communication. http://data.europa.eu/88u/dataset/S2273_95_1_513_ENG

 

 


Related indicators