V letu 2019 so dobre tri četrtine anketiranih gospodinjstev v Sloveniji menile, da je problem podnebnih sprememb zelo resen. V obdobju od 2008 do 2019 se je delež teh gospodinjstev v Sloveniji zmanjšal za 13 odstotnih točk. Opazen je tudi negativen trend glede strinjanja s trditvami kot so »K podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost« ali »Proti podnebnim spremembam je treba ukrepati takoj«. Po mnenju anketiranih gospodinjstev k izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji največ prispevata industrija in promet.
Kazalec prikazuje ozaveščenost javnosti o resnosti problema podnebnih sprememb – na splošno in v Sloveniji. Kazalec prikazuje tudi primerjavo s podatki na ravni EU.
Na raven ozaveščenosti v veliki meri vpliva širina splošnega znanja. Pomen znanja splošne javnosti o podnebnih spremembah je bila zadnjih nekaj let podcenjena, saj je veljalo mišljenje, da so kulturne vrednote bolj pomembne za spremljanje zaskrbljenosti glede podnebnih sprememb. Mnoge študije danes kažejo, da so kulturni svetovni pogledi in znanje o podnebju pomembno povezani s skrbjo ljudi o podnebnih spremembah. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da različne vrste znanja različno vplivajo na skrb ljudi, njihovo pripravljenost za spremembo vedenja in njihovo sprejemanje politik o podnebnih spremembah. Širina znanja je tista, ki poveča zaskrbljenost glede podnebnih sprememb in vpliva na večjo pripravljenost podpori podnebju prijaznim politikam. Tem dognanjem poskušamo s kazalcem slediti.
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (26.2.2019)
zelo resen (7-10) [%] | precej resen (5-6) [%] | ni resen (1-4) [%] | ne vem, b.o. [%] | |
---|---|---|---|---|
2015 | 73 | 20 | 6 | 1 |
2017 | 79 | 14 | 6 | 1 |
2019 | 77 | 12 | 6 | 5 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (26.2.2019)
zelo resen (7-10) [%] | precej resen (5-6) [%] | ni resen (1-4) [%] | ne vem, b.o. [%] | |
---|---|---|---|---|
na splošno | 79 | 14 | 6 | 1 |
za Slovenijo | 69 | 20 | 10 | 1 |
za vas osebno | 56 | 27 | 16 | 1 |
Special Eurobarometer (EBS330, EBS322, EBS435, EBS459, EBS490), 2008-2019 (26.2.2019)
zelo resen (7-10) [%] | precej resen (indeks 5-6) [%] | ni resen (indeks 1-4) [%] | EU-28 [%] | |
---|---|---|---|---|
Avstrija | 71 | 15 | 13 | 74 |
Belgija | 73 | 22 | 5 | 74 |
Bolgarija | 79 | 14 | 4 | 74 |
Ciper | 83 | 13 | 3 | 74 |
Češka | 71 | 20 | 8 | 74 |
Danska | 83 | 12 | 4 | 74 |
Estonija | 59 | 25 | 14 | 74 |
Finska | 76 | 14 | 9 | 74 |
Francija | 82 | 12 | 6 | 74 |
Grčija | 90 | 7 | 3 | 74 |
Hrvaška | 72 | 20 | 7 | 74 |
Irska | 75 | 20 | 4 | 74 |
Italija | 84 | 10 | 5 | 74 |
Latvija | 59 | 28 | 11 | 74 |
Litva | 72 | 19 | 9 | 74 |
Luksemburg | 76 | 15 | 8 | 74 |
Madžarska | 85 | 11 | 3 | 74 |
Malta | 92 | 6 | 1 | 74 |
Nemčija | 81 | 11 | 7 | 74 |
Nizozemska | 74 | 19 | 7 | 74 |
Poljska | 70 | 20 | 5 | 74 |
Portugalska | 87 | 11 | 1 | 74 |
Romunija | 66 | 22 | 6 | 74 |
Slovaška | 78 | 17 | 3 | 74 |
Slovenija | 76 | 16 | 7 | 74 |
Šranija | 89 | 7 | 3 | 74 |
Švedska | 84 | 11 | 5 | 74 |
Združeno kraljestvo | 75 | 16 | 8 | 74 |
Special Eurobarometer (EBS330, EBS322, EBS435, EBS459, EBS490), 2008-2019 (26.2.2019)
zelo resen problem (indeks 7-10) [%] | |
---|---|
2008 | 89 |
2009 | 78 |
2011 | 75 |
2013 | 73 |
2015 | 66 |
2017 | 71 |
2019 | 76 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (26.2.2019)
ne drži [%] | niti niti [%] | drži [%] | ne vem, b.o. [%] | |
---|---|---|---|---|
Borba proti podnebnim spremembam ima lahko pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo. | 9 | 24 | 54 | 12 |
K podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost. | 5 | 14 | 78 | 4 |
Proti podnebnim spremembam je potrebno ukrepati takoj, časa nam že zmanjkuje. | 5 | 13 | 77 | 5 |
Boj proti podnebnim spremembam in bolj učinkovita raba energije lahko spodbudita gospodarstvo in prispevata k novim delovnim mestom v EU | 6 | 18 | 67 | 9 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2015, Informa Echo d.o.o. (26.2.2019)
ne drži [%] | niti niti [%] | drži [%] | ne vem, b.o. [%] | |
---|---|---|---|---|
Borba proti podnebnim spremembam ima lahko pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo. | 12 | 20 | 60 | 8 |
K podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost. | 6 | 6 | 86 | 2 |
Proti podnebnim spremembam je potrebno ukrepati takoj, časa nam že zmanjkuje. | 5 | 7 | 86 | 2 |
Boj proti podnebnim spremembam in bolj učinkovita raba energije lahko spodbudita gospodarstvo in prispevata k novim delovnim mestom v EU | 8 | 15 | 70 | 7 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. (26.2.2019)
2019 [%] | 2015 [%] | |
---|---|---|
promet | 30 | 45 |
energetika | 8 | 8 |
gospodinjstva | 1 | 1 |
industrija | 32 | 32 |
kmetijstvo | 8 | 5 |
odpadki | 12 | 5 |
drugo | 1 | 1 |
ne vem, b.o. | 8 | 3 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o. ( 26.2.2019)
% | 0 % - 10 % | 11 % - 20 % | 21 % - 30 % | |
Pomurska | 22 | 0 | 0 | 1 |
Podravska | 13 | 0 | 1 | 0 |
Koroška | 16 | 0 | 1 | 0 |
Savinjska | 15 | 0 | 1 | 0 |
Zasavska | 6 | 1 | 0 | 0 |
Posavska | 16 | 0 | 1 | 0 |
Jugovzhodna Slovenija | 19 | 0 | 1 | 0 |
Osrednjeslovenska | 25 | 0 | 0 | 1 |
Gorenjska | 19 | 0 | 1 | 0 |
Primorsko-notranjska | 13 | 0 | 1 | 0 |
Goriška | 17 | 0 | 1 | 0 |
Obalno-kraška | 11 | 0 | 1 | 0 |
Skupaj regije | 1 | 9 | 2 |
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa – na podlagi ocene stanja vseh delov okolja – določa cilje in ukrepe za doseganje ciljev, kot so:
Poleg tega je treba upoštevati tudi cilj Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN, sprejet na Vladi RS dne 28.2.2020):
in cilj evropske komisije v okviru zelenega dogovora (The Green Deal):
Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije - REUS 2019 kažejo, da se večina anketiranih zaveda resnosti problema podnebnih sprememb: leta 2019 so dobre tri četrtine (77%) gospodinjstev ocenile problem podnebnih sprememb kot zelo resen (indeks 7 do 10 na lestvici od 1 do 10), 12 % gospodinjstev je problem ocenilo kot precej resen (indeks 5 do 6) in 6 % kot problem, ki ni resen (indeks 1 do 4).
Čeprav se glede na merjenje iz leta 2015 delež teh gospodinjstev ni bistveno spremenil (2019: 77 %, 2015: 73 %), smo zaznali pozitiven trend v njihovi razvrstitvi: za 10 odstotnih točk se je povečal delež gospodinjstev, ki problem podnebnih sprememb obravnava z najvišjo oceno - indeks 10 (2019: 39 %, 2015: 28 %). Na drugi strani pa smo opazili večji delež gospodinjstev, ki ne vedo odgovora ali ne želijo odgovoriti na to vprašanje (2019: 5 %, 2010: 1 %), in stagnacijo deleža tistih gospodinjstev, ki menijo, da problem podnebnih sprememb ni resen (2019: 6,3 %, 2015: 6 %).
Analiza podatkov po statističnih regijah v Sloveniji kaže, da je največji delež gospodinjstev, ki menijo, da je problem podnebnih sprememb precej resen (indeks 5 do 6) ali ni resen (indeks 1 do 4) v Osrednjeslovenski in Pomurski regiji (21% do 30%), nekaj manjši je v Gorenjski, Goriški, Koroški, Podravski, Savinjski, Posavski, Jugozahodni Sloveniji, Primorsko-notranjski in Obalno-kraški regiji (11% do 20%) in najmanjši je v Zasavski regiji (0% do 10%).
Na podlagi izsledkov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2015, slovenska gospodinjstva različno ocenjujejo pomembnost problema podnebnih sprememb glede na svojo »oddaljenost« od njega. Da je problem podnebnih sprememb zelo resen (indeks 7 do 10), »na splošno« menijo približno štiri petine gospodinjstev (79 %), da je zelo resen »za Slovenijo« menita dobri dve tretjini (69 %) gospodinjstev, da pa je zelo resen »za svoje gospodinjstvo v vsakdanjem življenju« pa meni dobra polovica gospodinjstev (56 %).
Rezultati raziskave REUS 2019 se ujemajo z rezultati merjenja v okviru raziskave Special Eurobarometer 490: Climate Change, objavljenimi v letu 2019. Tudi po tem merjenju se dobre tri četrtine anketiranih iz Slovenije (SI: 76 %) strinjajo, da so podnebne spremebe zelo resne (indeks 7 do 10 na lestvici od 1 do 10). Ti rezultati se ujemajo s povprečjem Evropske Skupnosti (EU-28: 74 %). Največji delež državljanov, ki menijo, da so podnebne spremembe zelo resne, je na Malti (MT: 92 %), v Grčiji (EL: 90 %) in Španiji (ES: 89 %), najmanjši pa v Estoniji (EE: 59 % ) in Latviji (LV: 59 %).
Primerjava rezultatov ostalih merjenj v sklopu raziskave Eurobarometer kaže, da se je delež anketiranih, ki menijo da so podnebne spremembe zelo resen problem, v obdobju od 2008 do 2019 v Sloveniji zmanjšal za 13 odstotnih točk (2019: 76 %, 2008: 89 %). Rezultat raziskave javnega mnenja o resnosti problema podnebnih spremembi je bil najnižji leta 2015 (66 %).
Izsledki raziskave REUS 2019 kažejo, da se večina slovenskih gospodinjstev strinja z izjavami o resnosti problema podnebnih sprememb, ampak v primerjavi z merjenjem iz leta 2015 lahko opazimo negativen trend pri naslednjih trditvah:
Analiza podatkov po statističnih regijah v Sloveniji kaže, da je največji delež gospodinjstev, ki so pripravljena, da bi v vsakodnevnih prevozih kombinirali osebni avto z javnim prevozom ali drugo obliko prevoza, v kolikor jim je na voljo v ustreznem času, v Gorenjski, Osrednjeslovenski, Savinjski, Primorsko-notranjski in Zasavski regiji (71% do 80%), nekaj manjši je v Podravski, Jugozahodni Sloveniji, Goriški in Obalno-kraški regiji (61% do 70%) in najmanjši je v Koroški, Pomurski in Posavski regiji (51% do 60%).
Kot je razvidno iz kazalca »Izpusti toplogrednih plinov energetskega izvora« [EN01], raba energije največ prispeva k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji. Promet in proizvodnja električne energije in toplote sta dva največja vira izpustov energetskega izvora. Sledijo industrija, gospodinjstva in storitveni sektor. Kazalec »Raba končne energije po sektorjih« [EN10] kaže, da se največ energije porabi v prometu, sledijo sektorji predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in gospodinjstva.
Po mnenju anketiranih gospodinjstev, k izpustom toplogrednih plinov in, posledično, k podnebnim spremembam prispevajo naslednji trije sektorji: industrija (32 %), promet (30 %) in odpadki (12 %). Sledijo področja energetike (8 %), kmetijstva (8 %) in gospodinjstva (1 %). Glede na merjenje iz leta 2015, se je statistično gledano pomembno zmanjšal delež gospodinjstev, ki menijo, da je promet tisti, ki največ prispeva k izpustom toplogrednih plinov (zmanjšanje za 15 odstotnih točk), povečal pa se je delež gospodinjstev, ki menijo, da so odpadki (povečanje za 6 odstotnih točk) in kmetijstvo (povečanje za 3 odstotne točke) glavni povzročitelji izpustov toplogrednih plinov.
Cilji povzeti po:
Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.
Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.
Obdobje prikaza podatkov: 2010-2019
Datum zajema podatkov za kazalec: 26. 2. 2019
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2010, 2011, 2012, 2015, 2017 in 2019.
Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev.
Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.
Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.
Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:
V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letih od 2010 do 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 do 2019 smo jih zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing).
Informacije o kakovosti kazalcev:
Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi. Edino pri interpretaciji segmentacije je treba upoštevati spremembo metodologije v leta 2017, kar pa ne vpliva bistveno na primerljivost.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev.
Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.