Kazalec površina energetsko prenovljenih stavb v javnem sektorju prikazuje površino tistih stavb v javnem sektorju, ki so bile celovito energetsko sanirane z nepovratnimi sredstvi različnih programov (OP ROPI, OP EKP). Z večjo sanirano površino je doseženo večje zmanjšanje rabe toplote in s tem tudi izpustov CO₂, obenem pa je mogoče glede na vrednost sanirane površine spremljati tudi intenzivnost energetske prenove javnih stavb.

Prvič so bila nepovratna sredstva za celovito energetsko sanacijo stavb v javnem sektorju iz Kohezijskega sklada dodeljena leta 2010, prvi projekti so bili nato končani leta 2012.

Leta 2021 je bilo s kohezijskimi sredstvi energetsko prenovljenih 115.600 m² površin stavb javnega sektorja, kar je 11 % manj kot leto prej in hkrati tudi bistveno manj kot v obdobju 2013−2015; vrednost iz leta 2021 tako predstavlja samo četrtino vrednosti iz leta 2013, ko je bilo energetsko prenovljene največ površine. Število projektov energetske prenove, izvedenih v okviru OP EKP, je bilo sicer med letoma primerljivo; leta 2020 je bilo končanih 13 projektov s skupaj 45 stavbami, leta 2021 pa 14 projektov s skupaj 32 stavbami. Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju s kohezijskimi sredstvi je konec leta 2021 znašala 1,92 milijona m² površin. Cilj za leto 2020 je bil dosežen že leta 2020.

Po preliminarnih podatkih za leto 2022 je bilo tega leta energetsko prenovljenih 229.000 m² površin, kar je skoraj še enkrat več kot leto prej. Povečanje površine je posledica več projektov, teh je bilo kar 27 s skupaj 89 stavbami; v okviru zadnjih razpisov in povabil je bila namreč predvidena višina spodbud povišana z do 40 na do 49 % priznanih stroškov naložbe obenem pa se je kot uspešno izkazalo tudi sofinanciranje izdelave tehnične in ekonomske dokumentacije za projekte energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja iz sredstev mednarodne tehnične pomoči ELENA (projekt GovDER). Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju s kohezijskimi sredstvi je konec leta 2022 tako znašala 2,15 milijona m² površin.

Hkrati s tem kazalcem je treba nujno upoštevati tudi ugotovitve pri kazalcih, ki spremljata zmanjšanje izpustov CO₂ in prihranek končne energije, dosežena z izvedbo ukrepov v javnem sektorju. Pri projektih, ki so bili podprti s sredstvi iz Kohezijskega sklada v okviru OP ROPI, je bilo na m² sanirane površine doseženo zmanjšanje rabe končne energije za 89 kWh. Pri projektih, izvedenih v okviru OP EKP v obdobju 2017–2022^*2, zaenkrat kaže, da bo prihranek energije znašal 79 kWh/m². Pri teh projektih se je zato razklop med dejansko doseženimi prihranki energije in izpusti CO₂ in ciljnimi vrednostmi za obdobje do leta 2020 še nekoliko povečal^*3. V prihodnje bo treba, tako za doseganje ciljev energetske prenove javnih stavb kot tudi za hitrejši prehod v nizkoogljično družbo, energetsko prenovo bolj usmerjati v celovite prenove, sčasoma pa vedno bolj tudi v prenove v skoraj ničenergijskem standardu.

V okviru projektov, podprtih s kohezijskimi sredstvi v okviru OP EKP, je bilo do konca leta 2021 prenovljenih 677.400 m², do konca leta 2022 pa 906.400 m² površine. Po prvih ocenah bo leta 2023 prenovljenih še 189.000 m², tako da bo do konca tega leta skupno energetsko prenovljenih 1,1 milijona m² površin javnih stavb, kar je nekje na ravni cilja iz OP EKP. Podatki sicer še niso dokončni. V letu 2023 potekajo tudi še projekti v okviru energetske prenove stavb zdravstvene infrastrukture posebnega pomena zaradi koronavirusa v okviru programa React-EU, konec leta 2022 pa je bilo objavljeno tudi povabilo za energetsko prenovo stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Med projekti, izvedenimi v okviru OP EKP je, vključno s pilotnimi projekti, tudi 10 projektov energetske prenove stavb v lasti in uporabi osrednje oz. ožje vlade. Prenovljena površina je po trenutnih podatkih ocenjena na 72.998 m², kar predstavlja samo 64 % cilja iz OP EKP.

Doseganje cilja v skladu s 5. členom EED iz leta 2012

V skladu z osveženo evidenco stavb v lasti in uporabi osrednje vlade iz aprila 202323, znaša površina stavb osrednje vlade, ki imajo uporabno tlorisno površino večjo kot 250 m², 966.210 m². To pomeni, da je treba letno prenoviti 28.986 m² površine oz. v obdobju 2014–2021 skupno 231.890 m², v obdobju 2014–2022 pa 260.877 m², ob predpostavki, da so vse površine potrebne obnove. Dejansko se cilj po letih spreminja, in sicer tako zaradi posodobitev evidence stavb ožjega javnega sektorja kot tudi zaradi zmanjševanja površin, potrebnih energetske prenove, zaradi že izvedenih projektov. Cilj za obdobje 2014–2021, določen ob upoštevanju teh dejavnikov, znaša tako 223.626 m², za obdobje 2014–2022 pa 250.553 m².

Leta 2021 ni bilo zaključenih energetskih prenov, tako da je skupna prenovljena površina znašala 66.022 m² oz. le 30 % ciljne vrednosti za obdobje 2014–2021. Leto kasneje je bilo energetsko prenovljenih 2.595 m² površine, šlo je za projekt, podprt z nepovratnimi sredstvi v okviru OP EKP, s čimer se je skupna prenovljena površina povečala na 68.617 m² oz. samo 27 % ciljne vrednosti za obdobje 2014–2022. Načrtovani letni cilj prenove je bil v obdobju 2014-2022 tako dosežen samo leta 2018, kumulativno pa nikoli. V izračunu površine so upoštevani tako projekti energetske prenove javnih stavb, ki potekajo v okviru OP EKP, kot tudi projekti oz. zamenjave prostorov, ki so jih različna ministrstva izvedla z lastnimi sredstvi.

Po podatkih projektne pisarne za energetsko prenovo stavb pri MOPE bo leta 2023 v okviru OP EKP predvidoma prenovljenih še 36.343 m² površine stavb osrednje vlade, kar predstavlja 4,2 % skupne površine, potrebne prenove. V obdobju 2014–2023 bo tako skupno prenovljenih 104.960 m² površine oz. le 38 % za to obdobje načrtovane ciljne vrednosti. Obveznost prenove 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade se v obdobju 2024–2030 v skladu z EED iz leta 2023 širi na celoten javni sektor.

Opombi:

^*2   Pilotni projekti v ta izračun niso vključeni.

^*3   Iz diagramov kazalca PO08 – Zmanjšanje izpustov CO₂ z ukrepi v javnem sektorju omenjeno povečanje razklopa ni direktno vidno, saj so vanj vključeni tudi drugi ukrepi URE in izrabe OVE, izvedeni v javnem sektorju, ne samo energetska prenova javnih stavb.