Kazalec finančni vzvod spodbud v javnem sektorju opisuje učinek porabe nepovratnih sredstev, ki so namenjena spodbujanju investicij v URE in izrabo OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov, in s tem doseganju ciljev na področjih zmanjševanja izpustov CO₂, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Nižji finančni vzvod omogoča doseganje večjega obsega investicij za zmanjšanje izpustov CO₂ ob enaki vrednosti nepovratnih sredstev.

Leta 2021 je bilo treba za 1 evro investicije URE in rabe OVE v javnem sektorju nameniti 31,8 evro centov nepovratnih sredstev, kar je 2,8 evro centa manj kot leta 2020. Zmanjšanje je posledica ponovnega zmanjšanja finančnega vzvoda spodbud Eko sklada, tokrat za 3,3 evro cente. Letna ciljna vrednost 33 evro centov za leto 2020 je bila tako dosežena z letom dni zamude. Po trenutno dostopnih podatkih za leto 2022, se je zaradi zvišanja finančnega vzvoda projektov energetske prenove javnih stavb s sredstvi Kohezijskega sklada, finančni vzvod ponovno povečal, in sicer na 38,6 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, kar nas oddaljuje od ciljne usmeritve, ohranjati finančni vzvod nekje na ravni cilja iz leta 2020.

V letu 2021 je bil del nepovratnih sredstev, izplačan za energetsko prenovo stavb javnega sektorja, ki se še do konca leta 2023 izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020^*1 (OP EKP), s 53 % le malenkost večji od dela spodbud, ki jih je izplačal Eko sklad. So pa upravičeni stroški naložb, ki jih je podprl Eko sklad, tudi tokrat presegli tiste iz OP EKP, predstavljali so skoraj 60 % vseh upravičenih stroškov. Skupno je bilo za 69,9 milijonov evrov naložb izplačanih 22,2 milijona evrov sredstev. Leta 2022 se je zaradi intenzivnega izvajanja projektov pred iztekom OP EKP ponovno močno povečal delež spodbud iz Kohezijskega sklada, na 80 %, upravičeni stroški teh naložb pa so predstavljali skoraj dve tretjini vseh upravčenih stroškov. Skupno je bilo za 105,5 milijonov evrov naložb izplačanih 40,7 milijona evrov sredstev.

V javnih objavah v OP EKP predvidena višina spodbud do konca leta 2020 ni presegla 40 % priznanih stroškov naložbe, kar se je odrazilo tudi v finančnem vzvodu teh naložb v obdobju 2018–2020. V razpisih in povabilih, objavljenih oktobra 2020, je bila predvidena višina spodbud povišana na do 49 % priznanih stroškov naložbe, kar je povzročilo povečanje finančnega vzvoda leta 2021 na 41,7 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, po prvih podatkih pa je leta 2022 prišlo do ponovnega povišanja, na 47,2 evro centa. Glede na podatke o projektih, ki so se leta 2023 še izvajali, bo finančni vzvod tega leta še nekoliko višji. Iz OP EKP so v izračunu finančnega vzvoda zajeti projekti energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, stavb širšega javnega sektorja in stavb ožjega javnega sektorja ter izvedba pilotnih projektov energetske prenove. Z izjemo projektov energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, so v izračunu upoštevani podatki o dodeljenih namesto realiziranih nepovratnih sredstvih, projekti pa so bili po letih porazdeljeni glede na predviden zaključek operacije in ne glede na leto, ko je bilo izvedeno zadnje izplačilo nepovratnih sredstev.

V izračunu finančnega vzvoda so upoštevani tudi projekti, ki so bili podprti z nepovratnimi sredstvi Eko sklada. Ta je v zadnjem pozivu za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb, ki je bil zaključen v sredini leta 2022, omogočal sofinanciranje do največ 50 % priznanih stroškov, pri sredstvih, namenjenih izvajanju ukrepov URE in rabe OVE, pa znaša sofinanciranje do 25 % oz. v pozivih od leta 2019 dalje do 20 % priznanih stroškov. Finančni vzvod izplačanih spodbud je nižji kot pri kohezijskih sredstvih, in sicer je bilo treba leta 2021 za 1 evro investicije nameniti 25,1 evro centov nepovratnih sredstev, leta 2022 pa po prvih podatkih še nekoliko manj, 22 evrov centov

Opomba:

^*1   http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/novice/op_2014-2020/op_2014-2020_cistopis_web.pdf