Kazalec specifični izpusti TGP na enoto proizvedene električne energije prikazuje intenzivnost izpustov TGP iz proizvodnje električne energije v vseh elektrarnah. Intenzivnost izpustov TGP se izračuna kot razmerje med TGP izpusti iz proizvodnje električne energije in bruto proizvodnjo električne energije.

CO₂ je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki povzročajo zadrževanje toplote v ozračju Zemlje, zaradi česar temperatura na njenem površju narašča. To bo imelo številne neposredne (pogostejši in daljši vročinski valovi itd.) in posredne (večja pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, dvig gladine morske vode itd.) vplive na ekosistem in ljudi.

V kazalcu so upoštevana vsa podjetja, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije, ter tudi samoproizvajalci. Pri proizvodnji električne energije je upoštevana proizvodnja na generatorju.

Izpusti TGP na enoto proizvedene električne energije so po prvih ocenah za leto 2022 znašali 208 gCO₂/kWh. V obdobju 1992–2022 se je intenzivnost izpustov TGP zmanjšala za 52,8 %. Najbolj se je intenzivnost zmanjšala v letu 2014, zaradi ustavitve starih premogovih enot (TET, TEŠ 1-3) ter tudi motenega delovanja preostalih enot v TEŠ zaradi izgradnje nove enote. Leta 2015 se, kljub povečanju, intenzivnost ni vrnila na raven pred letom 2014, kar je posledica zagona nove enote Termoelektrarne Šoštanja (TEŠ 6), ki ima višji izkoristek kot stare enote (43 % proti 33 % povprečnemu izkoristku starih blokov). Znižanje intenzivnosti skozi celotno obdobje je posledica izboljšanja povprečnega izkoristka proizvodnje obstoječih naprav ter znižanja porabe premoga zaradi ustavitve starih blokov, prigradnje plinskih turbin ter tudi sosežiga lesne biomase.

Glede na EU-27 je bila intenzivnost izpustov TGP v Sloveniji leta 2022 nižja za 17,1 %. Intenzivnost se tako v Sloveniji kot v EU-27 skozi celotno obdobje zelo podobno znižuje, v zadnjem letu pa je bil trend opazno različen. V Sloveniji se je intenzivnost zmanjšala, v
EU-27 pa povečala. Na povečanje intenzivnosti v EU-27 so vplivale visoke cene plina in zaustavitve jedrskih elektrarn, kar je povzročilo večjo uporabo premoga, v Sloveniji pa se je intenzivnost znižala zaradi nižje proizvodnje v TEŠ, kot posledica težav pri dobavi premoga.