[KM02] Poraba mineralnih gnojil
Ključno sporočilo
Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2024 zmanjšala za 41 %. Za 45 % se je v istem obdobju zmanjšala tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Povprečna poraba na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi je znašala 61 kg N, 25 kg P2O5 in 30 kg K2O. V obdobju 2014-2023 je bila poraba dušika v Sloveniji manjša (58 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (60 kg N/ha). V enakem obdobju je bila poraba fosforja (17 kg P2O5/ha) večja kot v državah članicah Evropske unije (15 kg P2O5/ha).
Definicija
Kazalec predstavlja porabo mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992–2024. Prikazana je njihova skupna poraba in poraba glavnih rastlinskih hranil (dušik, fosfor, kalij). Izračunana je poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi ter podana primerjava o porabi dušika in fosforja z državami Evropske unije v obdobju 2014–2023.
Mineralna gnojila so snovi, ne glede na agregatno stanje, ki vsebujejo rastlinska hranila in se dodajajo tlom ali rastlinam zaradi izboljšanja rasti, povečanja pridelka, izboljšanja kakovosti pridelka ali rodovitnosti tal in so pridobljena v industrijskem postopku (Zakon o mineralnih gnojilih, Ur. l. RS, 29/06).
Grafi
SURS, 2025
| Mineralna gnojila [Tone] | |
|---|---|
| 1992 | 189922 |
| 1993 | 174055 |
| 1994 | 182191 |
| 1995 | 168780 |
| 1996 | 168029 |
| 1997 | 180599 |
| 1998 | 184729 |
| 1999 | 186370 |
| 2000 | 174180 |
| 2001 | 178166 |
| 2002 | 175724 |
| 2003 | 177589 |
| 2004 | 162680 |
| 2005 | 149504 |
| 2006 | 146593 |
| 2007 | 149587 |
| 2008 | 135011 |
| 2009 | 119135 |
| 2010 | 131855 |
| 2011 | 131304 |
| 2012 | 128364 |
| 2013 | 130347 |
| 2014 | 136054 |
| 2015 | 136114 |
| 2016 | 129480 |
| 2017 | 130524 |
| 2018 | 128769 |
| 2019 | 138218 |
| 2020 | 131403 |
| 2021 | 123529 |
| 2022 | 108654 |
| 2023 | 96859 |
| 2024 | 119462 |
SURS, 2025
| Dušik (N ) [kg/ha] | Kalij (K2O) [kg/ha] | Fosfor (P2O5) [kg/ha] | |
|---|---|---|---|
| 1992 | 70 | 36,70 | 27,90 |
| 1993 | 60,40 | 39,30 | 31 |
| 1994 | 63,10 | 41,40 | 35,30 |
| 1995 | 61,40 | 40 | 33,10 |
| 1996 | 60,90 | 40,70 | 33,10 |
| 1997 | 68,80 | 45,50 | 35,30 |
| 1998 | 70,90 | 46,70 | 38,30 |
| 1999 | 69 | 48,90 | 39,50 |
| 2000 | 67,10 | 43,70 | 35,90 |
| 2001 | 68,20 | 41 | 32,60 |
| 2002 | 66,10 | 40,90 | 31,10 |
| 2003 | 67,70 | 39,30 | 30 |
| 2004 | 61,70 | 37,90 | 29,80 |
| 2005 | 57,30 | 31,60 | 26,40 |
| 2006 | 62 | 31,50 | 26,10 |
| 2007 | 59,40 | 30,60 | 25,60 |
| 2008 | 50,80 | 29,80 | 24,20 |
| 2009 | 60,20 | 18,30 | 16,30 |
| 2010 | 56,90 | 25,50 | 20,50 |
| 2011 | 59,20 | 25,20 | 19,70 |
| 2012 | 54,80 | 22,50 | 18,50 |
| 2013 | 56,90 | 22,60 | 18,60 |
| 2014 | 59,30 | 22,10 | 19 |
| 2015 | 59,40 | 24,20 | 19,80 |
| 2016 | 56,70 | 23,80 | 19,20 |
| 2017 | 56,30 | 23 | 19 |
| 2018 | 57,20 | 23,40 | 19,10 |
| 2019 | 58,50 | 21,10 | 16,90 |
| 2020 | 57,20 | 20,50 | 17,40 |
| 2021 | 60,80 | 17 | 15,20 |
| 2022 | 58 | 11,10 | 11,40 |
| 2023 | 51,80 | 14,20 | 16,30 |
| 2024 | 53,80 | 18,80 | 16 |
EUROSTAT, 2025
| Dušik (N ) [kg/ha] | |
|---|---|
| Portugalska | 26,90 |
| Romunija | 31,70 |
| Grčija | 34,80 |
| Estonija | 40 |
| Latvija | 40,80 |
| Španija | 40,90 |
| Avstrija | 41,40 |
| Italija | 44,50 |
| Malta | 50,70 |
| Litva | 55,20 |
| Slovenija | 57,50 |
| EU-27 | 60,10 |
| Finska | 61 |
| Hrvaška | 61,40 |
| Švedska | 63,20 |
| Ciper | 63,30 |
| Slovaška | 64,30 |
| Poljska | 66 |
| Bolgarija | 69 |
| Francija | 71,60 |
| Madžarska | 74,30 |
| Irska | 80,10 |
| Danska | 81,70 |
| Nemčija | 86,60 |
| Luksemburg | 95,10 |
| Češka | 95,80 |
| Belgija | 98,40 |
| Nizozemska | 118,40 |
EUROSTAT, 2025
| Fosfor (P2O5) [kg/ha] | |
|---|---|
| Nizozemska | 6,50 |
| Luksemburg | 7,20 |
| Malta | 8,50 |
| Belgija | 8,90 |
| Estonija | 9,20 |
| Avstrija | 10,10 |
| Portugalska | 10,40 |
| Švedska | 10,60 |
| Grčija | 11 |
| Finska | 11,10 |
| Danska | 12,60 |
| Slovaška | 12,80 |
| Češka | 13 |
| Romunija | 13,20 |
| Latvija | 13,70 |
| Nemčija | 14,10 |
| Bolgarija | 14,60 |
| Francija | 14,70 |
| EU-27 | 15,20 |
| Španija | 16,30 |
| Litva | 16,40 |
| Slovenija | 17,30 |
| Italija | 17,60 |
| Madžarska | 18,30 |
| Irska | 20,40 |
| Poljska | 20,60 |
| Hrvaška | 21,60 |
| Ciper | 40,80 |
Cilji
- Uravnotežena poraba mineralnih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov.
- Rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje.
- Zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje.
Komentar
Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2024 zmanjšala za 41 %. Za 3,8 kg/leto oz. za 33 % se je v navedenem obdobju zmanjšala tudi poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Povprečna poraba hranil je znašala 116 kg/ha (61 kg N/ha, 25 kg P2O5/ha in 30 kg K2O/ha). Poraba N na ha se je v tem obdobju zmanjšala za 18 %, P2O5 za 64 % in K2O za 68 %. Med rastlinskimi hranili v sestavi mineralnih gnojil prevladuje N (54 %), sledita K2O (25 %) in P2O5 (21 %). Zmanjšanje porabe mineralnih gnojil gre pripisati zahtevam nitratne direktive in načelom dobre kmetijske prakse pri gnojenju, h katerim so zavezana kmetijska gospodarstva v zadnjih letih, še posebej pa po letu 2004, ko smo vstopili v EU. Oba dokumenta posvečata večjo pozornost uporabi živinskih gnojil ter upoštevanju rastlinskih hranil v živinskih gnojilih pri načrtovanju gnojenja z mineralnimi gnojili. Ker morajo imeti kmetijska gospodarstva izdelane gnojilne načrte, v katerih so ovrednotena tudi uporabljena rastlinska hranila iz živinskih gnojil, se poraba mineralnih gnojil temu ustrezno zmanjšuje.
Poraba dušika je bila v Sloveniji v obdobju 2014–2023 manjša (58 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (60 kg N/ha). Največja poraba dušika je bila značilna za Nizozemsko (118 kg N/ha), Belgijo (98 kg N/ha) in Češko (96 kg N/ha), najmanjša pa za Portugalsko (27 kg N/ha) in Romunijo (32 kg N/ha).
Poraba fosforja je bila v Sloveniji v obdobju 2014–2023 večja (17 kg P2O5/ha) kot v državah članicah Evropske unije (15 kg P2O5/ha). Največja poraba fosforja je bila značilna za Ciper (41 kg P2O5/ha) in Hrvaško (22 kg P2O5/ha), najmanjša pa za Nizozemsko (7 kg P2O5/ha).
Metodologija
Cilji in pravna podlaga
Cilji povzeti po: Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11), Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (Uradni list RS, št. 8/20) ter Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17).
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov
Podatke o količini mineralnih gnojil in rastlinskih hranil, porabljenih v podjetjih, družbah in zadrugah v rastni sezoni, ter podatke o zalogah gnojil, ki so jih imeli pridelovalci na dan 31. 12. tekočega leta, pridobi Statistični urad Republike Slovenije (SURS) enkrat na leto z vprašalniki, ki jih izpolnijo vsa podjetja, ki se ukvarjajo z rastlinsko pridelavo. Podatke o uvozu (prodaji) mineralnih gnojil, namenjenih za rastlinsko pridelavo, in o vsebnosti rastlinskih hranil v posameznih mineralnih gnojilih, zberejo z letnimi vprašalniki neposredno pri uvoznih podjetjih.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec
Podatki o porabi mineralnih gnojil in rastlinskih hranil (N-dušik, P2O5-fosfor, K2O-kalij), ki so na letni ravni izraženi v tonah, so preračunani na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi (kg/ha). Podatki so prikazani za vsako leto posebej (1992–2024).
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
|
Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu |
t gnojil kg N/ha kg P2O5/ha kg K2O/ha |
SURS https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1517001S.px |
1992–2024 |
Druga polovica leta za preteklo leto |
letno |
26. 8. 2025 |
Da |
|
Kmetijsko zemljišče v uporabi |
ha |
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502401S.px/ |
1992-2024 |
Enkrat letno |
letno |
26. 8. 2025 |
Da |
Opredelitev kazalca
- Relevantnost kazalca: 2
1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno
- Točnost uporabljenih podatkov: 1
1=uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3=interni podatki
- Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1
1=vsaj 10-leten niz podatkov
2=vsaj 5-leten niz podatkov
3=manj kot 5-leten niz podatkov
- Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): /
1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov
Podatki o porabi dušika (v t N) in fosforja (v t P) iz mineralnih gnojil so za države članice Evropske unije (EU-27) dostopni na spletni strani Eurostat. V kazalcu so predstavljeni podatki za obdobje 2014–2023.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec
Podatki o porabi dušika in fosforja (v t N in t P) so preračunani na kg N/ha ter na kg P2O5/ha kmetijskega zemljišča v uporabi. Podatki so dostopni za vseh 27 držav članic EU z izjemo Malte in Cipra, kjer podatki za obdobje 2020–2023 niso bili na voljo. Povprečje porabe dušika in fosforja smo za navedeno obdobje na ravni EU-27 izračunali brez podatkov za Ciper in Malto. Podatki o površinah kmetijskih zemljišč v uporabi so za EU-27 dostopni na spletni strani Eurostat.
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
|
Poraba dušika in fosforja iz mineralnih gnojil |
t N t P |
https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/AEI_FM_USEFERT__custom_6… |
2012–2023 |
Podatki so dostopni z nekajletno zamudo |
letno |
18. 8. 2025 |
Da |
|
Kmetijsko zemljišče v uporabi |
1000 ha |
https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/TAG00025__custom_6955215… |
2012–2023 |
Podatki so dostopni |
letno |
18. 8. 2025 |
Da |