Količina porabljenih mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992-2007 zmanjšala za 21,2 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi in sicer od 135 kg/ha na 116 kg/ha, oziroma za 14,2 %. V obdobju 1992-2007 smo na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi povprečno porabili 65 kg N, 32 kg P2O5 ter 40 kg K2O. Najbolj se je zmanjšala poraba dušika (23,9 %), sledi kalij (25,3 %) in fosfor (17,7 %).
Mineralna gnojila so snovi, ne glede na agregatno stanje, ki vsebujejo rastlinska hranila in se dodajajo tlem ali rastlinam zaradi izboljšanja rasti, povečanja pridelka, izboljšanja kakovosti pridelka ali rodovitnosti tal in so pridobljena v industrijskem postopku (Zakon o mineralnih gnojilih, Ur. l. RS, 29/2006).
Kazalec predstavlja porabo mineralnih gnojil v Sloveniji v obdobju 1992–2007. Prikazana je njihova skupna poraba in poraba glavnih rastlinskih hranil (dušik, fosfor, kalij). Izračunana je poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi ter podana primerjava z državami Evropske unije v obdobju 2002-2005.
Statistični urad Republike Slovenije, 2008.
1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
mineralna gnojila | t | 189922 | 174055 | 182191 | 168780 | 168029 | 180599 | 184729 | 186370 | 174180 | 178166 |
2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | ||||||
mineralna gnojila | t | 175724 | 177589 | 162680 | 149504 | 146593 | 149587 |
Statistični urad Republike Slovenije, 2008.
1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
N | t | 38938 | 33376 | 33944 | 32235 | 31296 | 33999 | 34801 | 34380 | 34159 | 34765 |
P2O5 | t | 15486 | 17137 | 18950 | 17391 | 16972 | 17431 | 18826 | 19717 | 18250 | 16607 |
K2O | t | 20426 | 21735 | 22256 | 21018 | 20903 | 22489 | 22945 | 24402 | 22227 | 20911 |
N | % | 52 | 46.2 | 45.2 | 45.6 | 45.2 | 46 | 45.4 | 43.8 | 45.8 | 48.1 |
P2O5 | % | 20.7 | 23.7 | 25.2 | 24.6 | 24.5 | 23.6 | 24.6 | 25.1 | 24.5 | 23 |
K2O | % | 27.3 | 30.1 | 29.6 | 29.8 | 30.2 | 30.4 | 30 | 31.1 | 29.8 | 28.9 |
Dušik (N) | kg/ha | 70 | 60.4 | 63.1 | 61.4 | 60.9 | 68.8 | 70.9 | 69 | 67.1 | 68.2 |
Fosfor (P2O5) | kg/ha | 27.9 | 31 | 35.3 | 33.1 | 33.1 | 35.3 | 38.3 | 39.5 | 35.9 | 32.6 |
Kalij (K2O) | kg/ha | 36.7 | 39.3 | 41.4 | 40 | 40.7 | 45.5 | 46.7 | 48.9 | 43.7 | 41 |
2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | ||||||
N | t | 33412 | 34501 | 30264 | 29169 | 30383 | 29613 | ||||
P2O5 | t | 15698 | 15311 | 14640 | 13431 | 12787 | 12745 | ||||
K2O | t | 20655 | 20007 | 18573 | 16081 | 15458 | 15264 | ||||
N | % | 47.9 | 49.4 | 47.7 | 49.7 | 51.8 | 51.4 | ||||
P2O5 | % | 22.5 | 21.9 | 23.1 | 22.9 | 21.8 | 22.1 | ||||
K2O | % | 29.6 | 28.7 | 29.3 | 27.4 | 26.4 | 26.5 | ||||
Dušik (N) | kg/ha | 66.1 | 67.7 | 61.7 | 57.3 | 62 | 59.4 | ||||
Fosfor (P2O5) | kg/ha | 31.1 | 30 | 29.8 | 26.4 | 26.1 | 25.6 | ||||
Kalij (K2O) | kg/ha | 40.9 | 39.3 | 37.9 | 31.6 | 31.5 | 30.6 |
Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Food and Agriculture Organization, 2008.
Nizozemska | Luksemburg | Nemčija | EU 15 | Francija | Slovenija | Finska | Irska | Avstrija | Estonija | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2002 | kg/ha | 333.2 | 281.5 | 152.9 | 130.7 | 131.3 | 138 | 134.3 | 125.7 | 96.1 | 298.4 |
2003 | kg/ha | 303.3 | 129.6 | 152.8 | 121.2 | 138.1 | 137 | 116.7 | 122.6 | 121.5 | 47.1 |
2004 | kg/ha | 663.2 | 161.6 | 150.4 | 152 | 131.6 | 129.4 | 130.8 | 124.2 | 122 | 56.9 |
2005 | kg/ha | 326 | 145.7 | 145.9 | 118.5 | 119.6 | 115.3 | 132.5 | 132.8 | 159.3 | 43.3 |
2002-2005 | kg/ha | 406.4 | 179.6 | 150.5 | 130.6 | 130.1 | 129.9 | 128.6 | 126.3 | 124.7 | 111.4 |
EU 27 | Velika Britanija | Češka | Poljska | Danska | Italija | Malta | Bolgarija | Madžarska | Švedska | ||
2002 | kg/ha | 115.4 | 108.7 | 97 | 97.7 | 83.2 | 101.7 | 92.9 | 71.7 | 96.2 | 78.7 |
2003 | kg/ha | 99.7 | 102.9 | 91 | 86.1 | 116.3 | 91.9 | 79.6 | 91.9 | 81.8 | 99.4 |
2004 | kg/ha | 123 | 105 | 101.6 | 116.1 | 130 | 94.6 | 117 | 97.6 | 96.5 | 90.5 |
2005 | kg/ha | 99.8 | 97.9 | 109.1 | 97.8 | 51.7 | 88.4 | 86.5 | 107.4 | 92.9 | 74.6 |
2002-2005 | kg/ha | 109.5 | 103.7 | 99.7 | 99.4 | 95.3 | 94.1 | 94 | 92.1 | 91.8 | 85.8 |
Litva | EU 16-27 | Portugalska | Španija | Grčija | Slovaška | Latvija | Romunija | ||||
2002 | kg/ha | 62.6 | 95.9 | 84.1 | 68.4 | 50.3 | 47.5 | 30.9 | 22 | ||
2003 | kg/ha | 88.5 | 72.4 | 71.1 | 78.8 | 52.1 | 39.2 | 29.9 | 24.5 | ||
2004 | kg/ha | 107.4 | 86 | 83.9 | 83.8 | 57 | 61 | 36.9 | 25.8 | ||
2005 | kg/ha | 80.5 | 76.1 | 69.3 | 63.2 | 51.9 | 59.6 | 13.2 | 31.8 | ||
2002-2005 | kg/ha | 84.7 | 82.6 | 77.1 | 73.6 | 52.8 | 51.8 | 27.7 | 26 |
Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 predvideva uravnoteženo porabo mineralnih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov. Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju določa, da je rastline treba gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje. V skladu z nitratno direktivo je cilj operativnega programa za varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje za obdobje 2004–2008 zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje. Cilji glede porabe mineralnih gnojil so navedeni opisno, količinski cilji pa niso opredeljeni.
Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992-2007 zmanjšala za 21,2 %. Zmanjševanje porabe je opaziti predvsem po letu 1999, saj smo tega leta porabili še več kot 180.000 ton mineralnih gnojil, po letu 2005 pa že manj kot 150.000 ton. Tudi poraba mineralnih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi se je v omenjenem obdobju zmanjšala in sicer od 342 kg/ha na 300 kg/ha, oziroma za 12,2 %. Zmanjšala se je tudi poraba rastlinskih hranil in sicer od 135 kg/ha na 116 kg/ha, oziroma za 14,2 %. V obdobju 1992-2007 smo na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi povprečno porabili 65 kg N, 32 kg P2O5 in 40 kg K2O. Med rastlinskimi hranili v sestavi mineralnih gnojil torej prevladuje dušik (48 %), sledi kalij (29 %) in fosfor (23 %). Omenjeno dejstvo potrjuje, da mineralna gnojila v Sloveniji uporabljamo predvsem za dognojevanje z dušikom (uporaba enostavnih dušikovih gnojil KAN in sečnina), gnojenje s fosforjem in kalijem pa kombiniramo z uporabo živinskih gnojil pri predsetveni obdelavi tal. V obdobju 1992-2007 se je najbolj zmanjšala poraba dušika (23,9 %), sledi kalij (25,3 %) in fosfor (17,7 %).
Zmanjšanje porabe mineralnih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi gre pripisati zahtevam nitratne direktive in načelom dobre kmetijske prakse pri gnojenju, h katerim so zavezana kmetijska gospodarstva v zadnjih letih, še posebej pa po letu 2004, ko smo vstopili v EU. Oba dokumenta posvečata večjo pozornost uporabi živinskih gnojil ter upoštevanju rastlinskih hranil v živinskih gnojilih pri načrtovanju gnojenja z mineralnimi gnojili. Ker morajo imeti kmetijska gospodarstva izdelane gnojilne načrte, v katerih so ovrednotena tudi uporabljena rastlinska hranila iz živinskih gnojil, se poraba mineralnih gnojil temu ustrezno zmanjšuje.
Poraba rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) na hektar kmetijske zemlje v uporabi je bila v Sloveniji v obdobju 2002-2005 večja kot v državah članicah Evropske unije. V Sloveniji je povprečna poraba rastlinskih hranil v omenjenem obdobju znašala 130 kg/ha, v državah EU pa 109 kg/ha. Poraba hranil je v starih državah članicah (EU-15) bistveno večja kot v novih državah članicah. V državah EU-15 je povprečna poraba hranil v obdobju 2002-2005 znašala 131 kg/ha, v novih državah članicah pa 83 kg/ha.
Podatki za Slovenijo
Podatke o količini porabljenih mineralnih gnojil zbira Statistični urad Republike Slovenije in jih letno objavlja v Statističnem letopisu Republike Slovenije. Pridobiva jih na podlagi letnih poročil podjetij, družb in zadrug o porabljenih mineralnih gnojilih ter zalogah, na podlagi letnih poročil uvoznikov o uvozu in nakupu mineralnih gnojil ter na podlagi podatkov o domači proizvodnji in izvozu. Kazalec vključuje porabo mineralnih gnojil pri tržni pridelavi in pridelavi za lastne potrebe.
Podatki za druge države
Podatki o porabi mineralnih gnojil v državah članicah Evropske unije so dostopni v zbirkah podatkov FAO (Food and Agriculture Organization). V kazalcu so obdelani podatki za obdobje 2002-2005, saj novejši podatki še niso na voljo. Podatki so dostopni za vse države članice EU z izjemo Belgije in Cipra. Pri primerjavi podatkov med državami članicami EU je potrebno opozoriti na določeno mero pazljivosti, saj je zaradi različnih metodologij zajema podatkov primerljivost med državami manj zanesljiva, poleg tega pa so tudi nihanja o porabi mineralnih gnojil med posameznimi leti v primeru nekaterih držav nenavadno velika.