Leta 2023 je bilo na sisteme obdelave komunalnih odpadnih voda s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja, ki ne povzročajo izpustov TGP, priključenih 65 % prebivalcev. Glede na leto prej se je delež minimalno zvišal. Glede na leto 2017 se je delež zvišal za 3,5 odstotne točke.
Delež prebivalcev priključenih na različne sisteme ravnanja z odpadnimi vodami je zelo dober pokazatelj, kakšni bodo izpusti toplogrednih plinov iz ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami, saj ima vsak sistem svoj emisijski faktor, ki izhaja iz stopnje nastajanja in zajemanja izpustov metana v procesu ravnanja z odpadnimi vodami. Najnižji emisijski faktor imajo sistemi s sekundarnim ali terciarnim čiščenjem odpadnih voda, ki imajo urejen tudi zajem izpustov metana, najvišji emisijski faktor pa imajo greznice. Med sisteme s sekundarnim in terciarnim čiščenjem odpadnih voda sodijo tudi male biološke čistilne naprave.
Na podlagi Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je bilo v projekcijah za posodobitev Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega programa (NEPN) določeno, da bo leta 2030 na sisteme s terciarnim ali sekundarnim čiščenjem odpadnih voda oz. na male biološke čistilne naprave priključenih 75 % prebivalcev.
Izpusti TGP iz ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami so leta 2023 znašali 170 kt CO2 ekv in so v izpustih sektorja odpadki predstavljali 45 %, v skupnih izpustih brez LULUCF in mednarodnega prometa pa 1,1 %. Pri ravnanju s komunalnimi odpadnimi vodami nastajajo samo izpusti metana.
Pri obdelavi komunalnih odpadnih voda v sistemih čiščenja sekundarne ali terciarne stopnje izpusti metana ne nastajajo, saj način obdelave izpuste zmanjšuje, nastali izpusti pa so zajeti in energetsko uporabljeni. Izpusti nastajajo v sistemih s primarno stopnjo obdelave ter predvsem v greznicah.
Iz vidika zmanjšanja izpustov TGP ter tudi drugih okoljskih vplivov je torej potrebno povečati delež prebivalcev, ki so priključeni na sisteme obdelave komunalnih odpadnih vod s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja. Leta 2023 je bilo na take sisteme priključenih 65 % prebivalcev, pri čemer je bilo glede na preteklo leto zabeleženo minimalno povečanje (za 0,1 odstotno točko). Delež priključenih stavb se je od leta 2017 povečal za 3,5 odstotne točke. Glede na leto 2005 je bil delež leta 2023 višji za slabih 18 odstotnih točk.
V teku je več projektov, s katerimi bi se moral delež prebivalcev priključenih na sisteme s sekundarno ali terciarno stopnjo čiščenja v prihodnje še dodatno povečati in ki bodo omogočili, da bo ciljni delež priključenih stavb v višini 75 % za leto 2030 na podlagi Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode dosežen.
Cilji povzeti po:
Cilji so povzeti po projekcijah za predlog osnutka posodobitve (2024) Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta v letu 2023.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
V kazalniku so uporabljeni podatki ARSO, ki so podlaga za izračun izpustov iz ravnanja s komunalnimi odpadnimi vodami. ARSO pri pripravi podatkov uporabi podatke Ministrstva za naravne vire in prostor o priključenosti prebivalcev na različne sisteme ravnanja z odpadnimi vodami ter tudi podatke o vrsti sistemov ravnanja z odpadnimi vodami.
Metodologija obdelave podatkov:
V kazalniku so prikazani podatki ARSO, ki niso dodatno obdelani. Prikazani so deleži prebivalcev, ki so priključeni na različne sisteme ravnanja z odpadnimi vodami skladno z definicijami v navodilih za pripravo evidenc izpustov toplogrednih plinov (IPCC 2006).
Podatkovni viri
|
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
|
Delež prebivalcev priključenih na različne sisteme ravnanja z odpadnimi vodami |
% |
evidenca izpustov toplogrednih plinov |
2005–2021 |
15. marca za predpreteklo leto |
enkrat letno |
25. 8. 2025 |
ne |
Opredelitev kazalca:
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni