Kazalec prikazuje letne količine nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj in masti ter načine njihove predelave.

Odpadna jedilna olja in masti predstavljajo frakcijo komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 25. Obvezna ravnanja z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (v nadaljnjem besedilu: odpadna jedilna olja), ki nastajajo v kuhinjah pri opravljanju živilske dejavnosti in v gospodinjstvih, določa Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Ur. l. RS, št. 70/08).

Odpadna jedilna olja so vsa tista olja v tekočem ali poltekočem stanju, ki nastajajo v kuhinjah pri izvajanju živilske dejavnosti in v gospodinjstvih ter niso več primerna za uporabo, za katero so bila namenjena. Odpadna jedilna olja je prepovedano mešati z drugimi odpadki, odvajati v javno kanalizacijo, male komunalne čistilne naprave, greznice ali neposredno v vode in izpuščati v ali na tla.

Odpadna olja se večinoma zbirajo z zajemanjem manjših količin na posameznih prevzemnih mestih. Zbiranje poteka v posameznih zbirnih centrih odpadkov. Po Odredbi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur.l. RS, št. 21/01) bi na območju vsake občine in v vsakem naselju z več kot 8.000 prebivalci moral biti urejen najmanj en. Zbirnega centra ni treba urediti na območju občine, ki ima manj kot 3000 prebivalcev, če je v okviru javne službe zagotovljeno, da povzročitelji komunalnih odpadkov lahko oddajajo ločene frakcije najmanj v enem zbirnem centru na območju sosednjih občin. Za naselje z več kot 25 tisoč prebivalci je treba urediti najmanj dva zbirna centra, za naselje z več kot 100 tisoč prebivalci pa najmanj en zbirni center na vsakih 80 tisoč prebivalcev.

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje količina nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj nekoliko narašča. K naraščanju zbranih, prispevajo zbrane količine zbiralcev kot tudi zbrane količine v okviru izvajanja javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. V letu 2008 je nastalo 2080 ton teh odpadkov, zbranih je bilo 1984 ton. V primerjavi z letom 2004 je leta 2008 nastalo 29 % odpadnih jedilnih olj več, zbranih pa je bilo 43 % več.

Prevladujoči način ravnanja z odpadnimi jedilnimi olji je izvoz v države članice EU na predelavo v biodizel. Iz enega litra olja nastane 90 % biodizla, torej ekološkega goriva, ki ne onesnažuje okolja, ostanek je glicerin, ki se uporablja v farmacevtski, kozmetični in kemični industriji.

V letu 2008 smo izvozili 1520 ton teh odpadkov, druge načine predelave pa smo zagotovili za 455 ton teh odpadkov. Leta 2008 je bilo izvoženih 26 % več odpadkov kot leta 2004. Istega leta je bilo doma predelanih 6 % manj odpadkov kot leta 2004, vendar skoraj 3-krat več kot leta 2006. Ena oseba izvaja predelavo odpadnih jedilnih olj v biodizel (dovoljenje pridobila v letu 2006), ki ga nadalje uporabi izključno za lastne potrebe. Za leto 2008 je bilo prvič poročano o predelavi odpadnih jedilnih olj po postopku sosežiga. Nadalje sta dve osebi za leto 2008 poročali, da ste predelali odpadna jedilna olja, predpisanega dovoljenja pa za to nista pridobili.

V Sloveniji se zaenkrat proizvodnja biodizla iz odpadnih jedilnih olj na industrijski ravni ne izvaja. Za izvajanje tovrstne dejavnosti je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje skladno z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Ur. l. RS, št. 97/04, 71/07 in 122/07).