Kazalec prikazuje količine nastalih odpadkov v Sloveniji ter razmerje med predelanimi in odstranjenimi odpadki v posameznih letih. Količina in delež posameznih postopkov predelave in odstranitve je prikazana za komunalne odpadke, odpadke iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter nevarne odpadke.

Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem ponovno uporabo, snovno, biološko predelavo in energetsko izrabo odpadkov, pri čemer gre za uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva. Postopke predelave odpadkov, določa priloga 5 Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08) . Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov.

Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati. Postopki odstranjevanja so predvsem obdelava odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami, sežiganje in odlaganje odpadkov. Postopki odstranjevanja odpadkov so določeni v prilogi 6 Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08).

Z rastjo gospodarstva in potrošništva se raba naravnih virov povečuje in naraščajo tudi količine nastalih odpadkov. Pri ravnanju z odpadki je zelo pomembno preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjšanje vpliva ravnanja z odpadki na okolje in zmanjševanje pritiskov na naravne vire.

Kljub temu, da stanje ravnanja z odpadki v Sloveniji ne sledi zastavljenim ciljem, predelava vedno bolj pridobiva na pomenu. Razlog za to so vedno boljše tehnične možnosti za predelavo odpadkov, ki so poleg tega, da manj obremenjujejo okolje, tudi ekonomsko upravičene. Sem poleg reciklaže in ponovne uporabe sodi tudi termična obdelava, kjer odpadke uporabimo kot alternativni vir energije. Dodatna vzpodbuda k iskanju teh možnosti je okoljska dajatev za odlaganje. Drugi razlog se nanaša na rabo naravnih virov. V potrošniški družbi kjer ima izdelek vedno krajšo življenjsko dobo in je največkrat narejen tako, da se sestavnih delov ne da popraviti, ampak jih je potrebno v celoti zamenjati, je zelo pomembno, da dosežemo najvišjo stopnjo ponovne uporabe, recikliranja in predelave odpadkov, da se izognemo čezmernemu črpanju naravnih virov. K uporabi materialov, ki se jih da reciklirati, vzpodbujajo nove okoljske dajatve za embalažo, avtomobilske gume in odpadno električno in elektronsko opremo. Naraščajoča ponovna uporaba, recikliranje in predelava odpadkov prispevajo tudi k zniževanju toplogrednih plinov.

Kljub temu, da predelava odpadkov narašča, absolutne količine odloženih odpadkov ne upadajo. Ni nam še namreč uspelo prekiniti povezave med rastjo bruto domačega proizvoda in naraščanjem količin vseh vrst odpadkov (slika 2). V letu 2008 se sicer količine odpadkov za razliko od gospodarske rasti glede na prejšnje leto niso povišale, vendar bodo šele naslednja leta pokazala, če lahko govorimo o razklopitvi (decoupling). Hkrati je predelava zaenkrat primerna le za določene vrste odpadkov, zato nas v prihodnosti čaka še precej izzivov, kako spremeniti razmerje med odstranjenimi in predelanimi odpadki v prid slednjih.

Leta 2008 je v Sloveniji nastalo okoli 7 milijonov ton odpadkov. Med nastalimi odpadki je bilo največ odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (85 %), sledijo komunalni (13%) in nevarni odpadki (2%). V obdobju 2002-2008 je količina nastalih odpadkov narasla za 55 %.

V Sloveniji je najbolj zaskrbljujoče ravnanje z komunalnimi odpadki, kjer je odstranjevanje (odlaganje) še vedno najbolj razširjen način ravnanja. V letu 2008 je bilo na komunalna odlagališča odloženih 71 % nastalih komunalnih odpadkov. Preostalih 29 % komunalnih odpadkov je šlo v predelavo, največ od teh je bilo recikliranih (95 %).

Pri odpadkih iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti gre od leta 2002 v postopke predelave okrog 65 % nastalih odpadkov. Leta 2008 je bilo predelanih 77 % odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, od katerih je prav tako bilo največ recikliranih (89 %). Odpadke, odstranjene na druge načine, predstavljata večinoma elektrofilterski pepel, ki se uporablja za zapolnjevanje rudniških rovov ter žlindra, ki se uporablja kot gradbeni material.

Pri nevarnih odpadkih je bilo leta 2008 odstranjenih 53 % odpadkov, od katerih je bila večina odloženih na odlagališča (83%). Predelanih je bilo 47 % nevarnih odpadkov, tudi v tem primeru je največji delež predstavljala reciklaža (80 %).

Skupaj je bilo leta 2008 v Sloveniji predelanih 4,4 milijona ton odpadkov, kar je 74 % več kot leta 2002. Leta 2008 je bilo odstranjenih nekaj več kot 2 milijona ton odpadkov, kar je 6% več kot leta 2002. Količina odstranjenih odpadkov je bila leta 2007 kar 40% večja kot v letu 2002, vendar se je v letu 2008 spet zmanjšala. V letu 2008 je bilo skupaj odstranjenih 42 %, predelanih pa 58 % odpadkov.

Ena izmed možnosti odstranjevanja odpadkov so tudi sežigalnice, vendar ker se v njih izvaja sežig neobdelanih komunalnih odpadkov, ne omogočajo sodobnega načina gospodarjenja z odpadki in so v nasprotju z evropsko strategijo ravnanja z odpadki. V Sloveniji imamo trenutno tri naprave za sežig odpadkov - v Trbovljah, Račah in Desklah. Uveljavlja se tudi toplotna obdelava odpadkov v napravah za sosežig odpadkov. V letu 2009 je obratovala le ena manjša naprava za toplotno obdelavo v Celju, ki je zasnovana kot toplarna (predpisana toplotna moč), ki kot gorivo uporablja t.i. lahko frakcijo komunalnih odpadkov, njen osnovni namen pa je soproizvodnja toplote in električne energije. Načrtovana je izgradnja še dveh podobnih objektov, kar predstavlja pomemben element celovitega koncepta ravnanja z odpadki.

Do nedavnega smo problematiko odpadkov reševali linearno, kar je pripeljalo do prekomerne rabe omejenih naravnih virov. Preskok z razmišljanja, da je odpadek snov ali predmet, ki ga je potrebno odstraniti - odložiti, k razmišljanju, da se čim več uporabnih sestavin v odpadkih lahko vrne v proizvodne procese (Slika 6), je sicer enostaven, vendar takšno upravljanje s snovnimi tokovi zahteva ogromno sprememb pri sami izdelavi izdelkov, končni uporabi in vračanju uporabljenega ali izrabljenega izdelka na začetek proizvodnje. Tak način izvajanja zahteva tako prilagodljivost industrije, da proizvaja izdelke, ki vsebujejo manj nevarnih snovi in čim več materialov, ki so enostavnejši za recikliranje, kot tudi ozaveščenost uporabnikov – potrošnikov, da dajo pri nakupu prednost takim izdelkom ne glede na ceno, ter ozaveščenost končnih uporabnikov, pri katerih izdelek postane odpadek, da zanj zagotovijo ustrezno ravnanje. Na ta način ne prihranimo le naravnih virov, pač pa tudi energijo, ki je potrebna za postopek pridobivanja novih surovin, njihov prevoz, predelavo in pripravo za proizvodnjo.

Kljub temu, da se v zadnjih letih količina predelanih odpadkov zvišuje in jih odstranjujemo manjše količine, se pri ravnanju z odpadki še vedno kaže veliko zaostajanje za razvitejšimi članicami Evropske unije. Dolgoročni cilj Tematske strategije o preprečevanju in recikliranju odpadkov je namreč približati Evropo družbi recikliranja, v kateri naj bi nastajalo čim manj odpadkov, nastali odpadki naj bi se izrabljali kot viri. Za dosego tega dolgoročnega cilja bo potrebno poleg že uveljavljenih načrtov za ravnanje z odpadki, pripraviti tudi program preprečevanja nastajanja odpadkov, ki bo kot vodilno načelo upošteval hierarhijo ravnanja z odpadki, ki na prvo mesto postavlja preprečevanje nastajanja odpadkov, kot zadnjo in najmanj želeno možnost ravnanja z odpadki pa predvideva njihovo odlaganje na odlagališčih.

Nova okvirna direktiva o ravnanju z odpadki 2008/98/ES določa splošne norme za ravnanje z odpadki na ravni Evropske unije in hkrati dovoljuje državam članicam, da podrobneje določijo nacionalne ukrepe in postopke za doseganje ciljev. Sprejeti se bodo morali novi okoljski cilji, ki vzpodbujajo ločevanje, ponovno uporabo in recikliranje, spremenil se bo klasifikacijski seznam odpadkov, sprejete pa bodo tudi nove usmeritve glede ravnanja z odpadki. Določila direktive bo Slovenija morala prenesti v svoj pravni red v dveh letih od njenega sprejetja, tako da lahko konec leta 2010 pričakujemo spremembe sedaj veljavne Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur.l.RS, št. 34/08).