Kazalec prikazuje aktualno rabo tal na vodovarstvenih območjih (VVO) v Sloveniji in spremembe rabe med letoma 2014 in 2023. Podrobneje se spremlja tudi struktura kmetijske rabe tal, ki kaže na zastopanost intenzivnejših rab na občutljivih VVO. Ker intenzivno kmetijstvo predstavlja potencialen vir obremenjevanja voda, dodatno spremljamo obseg in strukturo ekološke pridelave na VVO.

V Sloveniji vodovarstvena območja (VVO) predstavljajo 17,45 % celotnega ozemlja oz. 353.939,8 ha. Od zadnjega obdobja poročanja (2014) se je obseg VVO v Sloveniji povečal za skoraj 6100 ha. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (62,1 %), sledi travinje (13,5 %) in njive (10,5 %). Ostale kategorije rabe tal zavzemajo manj kot 10 %, se pa delež pozidanih površin na VVO še povečuje (na 5,9 %).

Podrobnejše analize kažejo, da so spremembe rabe tal na VVO med letoma 2014 in 2023 majhne, pri interpretaciji absolutnih vrednosti pa moramo upoštevati tudi absolutno povečanje VVO v Sloveniji za 6091 ha. Za celotno obdobje izstopa povečanje gozda, kjer so se površine povečale iz 213.535 ha na 219.738 ha. Za 709 ha se je povečal obseg pozidanih površin, povečanje obsega travinja in trajnih nasadov pa je minimalno. Omeniti moramo še kategorijo drugo – povečan obseg teh površin gre predvsem na račun kategorije odprto zemljišče brez rastlinskega pokrova (kategorija rabe 6000) in suho odprto zemljišče (kategorija rabe 5000). Zaznano zmanjšanje površin v zaraščanju (za 3.080 ha) vsaj v delu lahko pripišemo postopni spremembi te kategorije v gozd. Na VVO opažamo tudi zmanjšanje obsega njiv (za 915 ha).

Spremembe rabe tal na VVO v Sloveniji glede na želeno smer razvoja še vedno ocenjujemo kot neopredeljene. Absolutno in relativno veliko povečanje površin gozda in zmanjšanje obsega njiv na VVO s stališča pritiskov na vodne vire lahko interpretiramo kot zaželen pojav, oziroma pozitivne spremembe. Povečevanje obsega pozidanih zemljišč pa ocenjujemo kot manj ugodno, saj so s tem trajno spremenjene razmere na VVO, z različnimi novimi dejavnostmi pa človek povečuje tveganje za onesnaženje in obremenjevanje vodnih virov. Kljub povečanju zemljišč v ekstenzivni rabi (gozd) bi morali bolj načrtno spodbujati predvsem zmanjševanje površin njiv, trajnih nasadov in omejiti pozidavo. Prav intenzivna obdelava njiv in trajnih nasadov zaradi porabe fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in mehanizacije predstavljajo večjo nevarnost onesnaževanja okolja in vodnih virov.

V strukturi kmetijskih zemljišč na VVO prevladuje travinje (dobrih 50 % oz. 41.732,3 ha), sledijo njive (46 % oz. 37.452,9 ha). Razmere so drugačne pri ekološko obdelanih kmetijskih zemljiščih na VVO, kjer je v strukturi prav tako največ travinja (skoraj 90 % oz. 8.063,5 ha), temu sledijo njive (11 % oz. 1.031,2 ha). Razlika v strukturi vseh kmetijskih zemljiščih in ekoloških kmetijskih zemljišč na VVO je velika.

V prihodnje bo potrebno spremljati intenzivnost kmetijske rabe tal na VVO in jo, kolikor je mogoče, omejiti. Tu bi bilo ključno bolj načrtno spodbujati ekološki način pridelave in povečevati delež ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč na VVO. Na tem področju že zaznavamo pozitiven razvoj, saj je bil leta 2014 delež ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč na VVO le 6,1 %, leta 2023 pa se je povzpel na 11,4 %. Glede na potrebe po varovanju virov pitne vode bi sicer pričakovali, da se bo ekološko kmetijstvo na VVO hitreje razširilo.

Tudi regionalna slika zastopanosti VVO je pestra. Največjo površino VVO predstavljajo v Podravski (701.823,5 ha), Osrednjeslovenski (501.518,3 ha) in Obalno-kraški (451.637,4 ha) statistični regiji. Čeprav so VVO po statističnih regijah zastopana v različnem obsegu, je zanimiv vpogled tudi v regionalne razmere kmetijske rabe na VVO. Največji delež kmetijskih zemljišč na VVO je v Pomurski (62,7 %) in Podravski (40,7 %), katerima sledi Posavska (28,2 %) statistična regija.

Opozoriti pa velja še na velike regionalne razlike v deležih ekološko obdelanih kmetijskih zemljišč na VVO. V nadzor ekološke pridelave je vključenih kar 42 % kmetijskih zemljišč v Obalno-kraški statistični regiji in dobrih 28 % v Primorsko-notranjski statistični regiji. Na repu regij po zastopanosti ekoloških kmetijskih zemljišč na VVO ostajata kmetijski Pomurska in Podravska statistična regija. Delež ekoloških površin se je sicer v obeh regijah povečal, a še vedno s 3 % precej zaostajata za stanjem v drugih regijah.

Pitna voda kot naravni vir je vseskozi aktualna tema različnih razprav in nedvomno ena izmed prioritet okoljske politike. Poleg intenzivnih kmetijskih praks kot so: intenzivno namakanje ali gnojenje ter neustrezna mehanizacija, na kakovost vodnih virov vpliva tudi vzpostavljenost sistemov za zbiranje in stopnja čiščenja odpadnih voda. Za zagotavljanje kakovosti vode je bistveno upravljanje z obremenitvami in gonilnimi silami teh obremenitev v neposredni okolici vodnih virov. Pregled in analiza rabe tal in spremljanje dinamike sprememb pa nakazujejo na antropogene vplive v tem občutljivem prostoru.

Cilji politik so usmerjeni v nadzor obsega pozidanih površin ter vzpostavitev sistemov za zbiranje odpadne vode iz gospodinjstev in industrije ter zagotovitev naprav za obdelavo zbrane odpadne vode ter zmanjševanja obsega intenzivnih kmetijskih rab in praks na VVO, s sočasnim povečevanjem deleža izvajanja ekološkega kmetijstva na VVO.