KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Otroci v nekaterih osnovnih šolah in vrtcih so v Mestni občini Ljubljana izpostavljeni hrupu cestnega prometa. Od 105 vrtcev in 54 osnovnih šol je le pri 1 vrtcu mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča 55 dB(A), določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, presežena z vseh strani stavbe. Pri 29 osnovnih šolah in 48 vrtcih je ta mejna vrednost sicer presežena, vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi. V šolskem letu 2013/2014 je v teh 29 osnovnih šolah obiskovalo pouk 11.925 učencev,  48 vrtcev pa je obiskovalo 5.946 otrok. Glede na podatke sicer predvidevamo, da v učilnicah in prostorih večine osnovnih šol in vrtcev, hrup cestnega prometa ne moti pouka oziroma ne moti otrok pri igri in počitku.

Kljub temu želimo opozoriti, da hrup na najbolj izpostavljeni fasadi pri 4 osnovnih šolah in 8 vrtcih presega vrednost kazalca Ldan 65 dB(A), kar bi lahko predstavljalo možnost motnje pri aktivnostih v prostorih šol in vrtcev. Priporočamo, da se pri najbolj izpostavljenih šolah in vrtcih opravijo meritve hrupa v prostorih in zagotovijo omilitveni ukrepi za zmanjšanje hrupa pri teh stavbah.


Kazalec prikazuje potencialno izpostavljenost otrok v vrtcih in osnovnih šolah hrupu cestnega prometa v Mestni občini Ljubljana (MOL).

Izpostavljenost otrok se nanaša na obremenitev zaradi  hrupa cestnega prometa v dnevnem obdobju Ldan, za ceste na katerih promet presega 1 milijon vozil letno. Uporabo Ldan utemeljujemo z dejstvom, da izobraževalna dejavnost tako v šolah kot v vrtcih poteka v dnevnem času.

Kazalec Ldan je določen kot dolgoročna (trajna) raven hrupa v skladu s SIST ISO 1996-2, in sicer za obdobje dneva (od 6.00 do 18.00 ure) vseh koledarskih dni posameznega leta (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju). Podatki za Ldan so povzeti iz novelacije karte hrupa za MOL  in se nanašajo na stanje cestnega prometa leta 2012. Karta hrupa obsega območje 275 km2 in ima prijavljenih 274.462 prebivalcev s stalnim prebivališčem (Vir podatkov: SURS, GURS, MOL, 2012).

Jakost zvoka izražamo z decibeli, dB(A) in s tem upoštevamo različno občutljivost človeškega ušesa pri različnih zvočnih frekvencah. Najbolj sprejemljiv parameter za opis povprečne ravni hrupa je ekvivalentna stalna raven hrupa (Leq), oziroma LAeq (A-utežena ekvivalentna raven zvoka). Ekvivalentna raven zvočnega tlaka LAeq je povprečna raven zvočnega tlaka v določenem časovnem obdobju izražena z dB(A). Kazalec hrupa LAFmax je maksimalna vrednost ravni hrupa LAF v danem časovnem intervalu ali v času merjenja, prav tako z upoštevanjem filtra A (SIST ISO 1996-1,2).

Hrup je zvok, ki je neželen in zato moteč. V šolah hrup med poukom moti sporazumevanje, branje, učenje, pomnjenje ter reševanje zahtevnih nalog, v vrtcih pa razne aktivnosti in spanje v času počitka. Tudi na igriščih je hrup lahko moteč, moti sporazumevanje in poveča vznemirjenost otrok. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 1999) bi bilo potrebno zmanjšati tveganje za zdravje in počutje otrok, ki je povezano z okoljskim hrupom.


Grafi

Slika ZD14-1: Izpostavljenost osnovnih šol hrupu zaradi cestnega prometa v MO Ljubljana - raven hrupa na najbolj izpostavljeni fasadi šole
Viri:

Agencija RS za okolje, Mestna občina Ljubljana, 2015.

Prikaži podatke
45-50 dB(A) 50-55 dB(A) 55-60 dB(A) 60-65 dB(A) 65-70 dB(A) 70-75 dB(A)
osnovne šole število 9 12 14 11 4 0
učenci število 3647 5152 5170 4982 1773 0
osnovne šole % 16.7 22.2 25.9 20.4 7.4 0
učenci % 17.3 24.4 24.5 23.6 8.4 0
Slika ZD14-2: Izpostavljenost vrtcev hrupu zaradi cestnega prometa v MO Ljubljana - raven hrupa na najbolj izpostavljeni fasadi vrtca
Viri:

Agencija RS za okolje, Mestna občina Ljubljana, 2015.

Prikaži podatke
45-50 dB(A) 50-55 dB(A) 55-60 dB(A) 60-65 dB(A) 65-70 dB(A) 70-75 dB(A)
vrtci število 28 24 28 12 6 2
otroci število 3454 3428 3408 1468 985 85
vrtci % 26.7 22.9 26.7 11.4 5.7 1.9
otroci % 26.1 25.9 25.7 11.1 7.4 0.6

Cilji

Cilji spremljanja izpostavljenosti otrok okoljskemu hrupu v šolah in vrtcih so sledeči:

·  varovanje zdravja in počutja otrok med poukom v šolah ter med aktivnostmi in počitkom v vrtcih,

·  postavitev prioritetnih seznamov osnovnih šol in vrtcev, kjer bi bilo obremenitev s hrupom potrebno preveriti z meritvami,

·  ureditev primernega učnega okolja za otroke,

·  izboljšanje pogojev na igriščih v neposredni okolici vrtcev in šol,

·  primerna ureditev prometa v okolici vrtcev in šol,

·  dobro načrtovanje novih gradenj vrtcev in šol.

Mejne in priporočene vrednosti okoljskega hrupa v prostorih in na igriščih:

·  Raven hrupa, ki ga v učilnicah povzročajo viri hrupa izven stavbe, v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 10/2012) in Tehnično smernico TSG-1-005:2012 - Zaščita pred hrupom v stavbah ne sme presegati 35 dB(A) (LAeq). Svetovna zdravstvena organizacija svetuje enako mejno vrednost (WHO, 1999). Posamezni, krajši hrupni dogodki pa ne smejo presegati 40 dB(A), LAFmax vrednosti (TSG-1-005:2012).

·  Mejna vrednost okoljskega hrupa v prenočitvenih enotah v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 10/2012) in Tehnično smernico TSG-1-005:2012 - Zaščita pred hrupom v stavbah ne sme presegati 30 dB(A) (LAeq). Enako mejno vrednost svetuje Svetovna zdravstvena organizacija za spalne prostore v vrtcih. Posamezni, krajši hrupni dogodki pa ne smejo presegati 45 dB(A), LAFmax vrednosti (WHO, 1999). Te vrednosti so pomembne, ker otroci v dnevnem času v prostorih vrtca tudi spijo.

·   Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da ekvivalentna vrednost okoljskega hrupa LAeq na šolskem igrišču na prostem ne sme presegati 55 dB(A) (WHO, 1999).

·  Odmevni čas v prazni učilnici, ki je priporočen, naj bi bil med 0,5 do 0,8 sekunde (WHO, 1999). Tako določa tudi Tehnična smernica TSG-1-005:2012 - Zaščita pred hrupom v stavbah.


V šolskem letu 2013/2014 je bilo v  MOL v 54 osnovnih šolah skupno 21.084 učencev, v 105 vrtcih pa 13.259 otrok. Ocena izpostavljenosti zunanjih fasad osnovnih šol je pokazala, da pri 29 osnovnih šolah (53,7 % vseh šol) vsaj na najbolj izpostavljeni fasadi hrup zaradi cestnega prometa presega mejno vrednost Ldan, 55 dB(A) (priporočena vrednost ekvivalentnega okoljskega hrupa LAeq za igrišča pri vrtcih in šolah (WHO, 1999)). Obremenitev s hrupom pri nobeni od 54 šol ne presega vrednosti Ldan = 55 dB(A) na vseh fasadah stavbe. Pri 25 osnovnih šolah (v teh je 43 % vseh učencev) mejna vrednost 55 dB(A) ni presežena na nobeni fasadi. Te šole so glede okoljskega hrupa zaradi cestnega prometa v najprimernejšem okolju. Glede na podatke sicer predvidevamo, da v učilnicah večine osnovnih šol hrup cestnega prometa ne moti pouka. Vrednosti hrupa v prostorih niso ocenjene. Zaradi previdnosti predlagamo, da se pri stavbah, kjer kazalec hrupa Ldan na najbolj izpostavljeni fasadi presega raven hrupa 65 dB(A), opravijo meritve hrupa tudi v prostorih.

Ocena izpostavljenosti zunanjih fasad vrtcev je pokazala, da je 48 vrtcev (45,7 % vseh vrtcev) vsaj iz ene smeri izpostavljenih hrupu cestnega prometa, ki presega Ldan 55 dB(A). Obremenitev s hrupom pa le v enem od 105 vrtcev presega vrednosti Ldan = 55 dB(A) na vseh fasadah stavbe. Pri 57 vrtcih (v teh je 55 % vseh otrok) mejna vrednost 55 dB(A) ni presežena na nobeni fasadi in so torej ti vrtci locirani v primerni okolici tudi za zunanja  otroška igrišča. Glede na podatke sicer predvidevamo, da v prostorih večine vrtcev hrup cestnega prometa ne moti otrok pri igri in počitku. Vrednosti hrupa v prostorih niso ocenjene. Zaradi previdnosti predlagamo, da se pri stavbah, kjer kazalec hrupa Ldan na najbolj izpostavljeni fasadi presega raven hrupa 65 dB(A), opravijo meritve hrupa tudi v prostorih.

Kritični učinki hrupa v šolah in vrtcih so motnje sporazumevanja, motnje pridobivanja informacij (npr. razumevanja in branja) in povečana vznemirjenost (WHO, 1999). Otroci so zaradi okoljskega hrupa v dnevnem času bolj moteni kot odrasli dokler ne razvijejo vseh sposobnosti poslušanja. Hrup moti učenje otrok v kritični fazi njihovega razvoja, saj imajo otroci manjše sposobnosti kot odrasli zoperstaviti se okoljskim stresorjem (Stansfeld s sod., 2005, Stansfeld in Clark, 2015).

Hrup cestnega prometa otroke pri branju zelo moti, če dosega na zunanji fasadi v povprečju vrednosti okoli 70 dB(A). Hrup letal in cestnega prometa je bolj moteč kot hrup vlaka. Posamezni, kratki zvočni signali so za otroke stare med 7 in 11 let bolj moteči, otroci pa so najbolj prizadeti pri učenju matematike in naravoslovja (Shield in Dockrell, 2003).

Nekoliko manj so proučeni vplivi notranjih virov hrupa v šolah na učne sposobnosti otrok. Pri tem igra pomembno vlogo akustika prostora in odmevni čas. Otroci, ki so bili sprva izpostavljeni hrupu 75 dB(A), so po akustični ureditvi učilnice izboljšali učni uspeh. Hrupa se bolj zavedajo starejši otroci, mlajši pa so zaradi njega bolj vznemirjeni. Najbolj moteči zvoki so hrup siren, motornih koles, tovornjakov in vlaka (Shield in Dockrell, 2003). Izpostavljenost učencev povečanemu hrupu LAeq,8ur > 55 dB(A) vpliva na značilno zmanjšano pozornost, zmanjša družbeno prilagodljivost in poveča ugovarjanje otrok v primerjavi z otroki, ki tolikšnemu hrupu niso izpostavljeni (Ristovska s sod., 2004).

Na pedagoški fakulteti v Mariboru so izvedli študijo vpliva hrupa na uspešnost opravljanja zahtevnih nalog. Dvajset učencev, starih od 13 do 14 let, je bilo izpostavljenih primernemu zvočnemu okolju 30-40 dB(A) oziroma hrupnemu okolju 80-85 dB(A). Naloge so v prvem sklopu zahtevale veliko pozornost, v drugem pa je bilo pomembno pomnjenje. Rezultati študije so potrdili pričakovanja, da je učinkovitost opravljanja monotonih nalog odvisna od hrupa v učnem okolju (Fošnarič, 2003).

Vpliv hrupa iz okolja na zdravje ljudi postaja v Evropi vedno večji problem. Ocena bremena bolezni zaradi hrupa je v zahodnoevropskih državah pokazala, da je eden od treh Evropejcev vznemirjen zaradi hrupa podnevi, v nočnem času pa enega od petih Evropejcev moti hrup med spanjem. Hrup prometa povzroča v zahodnih državah evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije izgubo, ki presega 1 milijon zdravih let življenja (WHO in EC JRC, 2011).


Metodologija

Cilji so povzeti po: Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009, 62/2010), Pravilniku o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 11/2012) in Direktivi 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa, Parmski deklaraciji, Sklepu o šestem okoljskem akcijskem programu, Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe- CEHAPE, 2004) ter po priporočilih WHO (1999) in MacKenzie (2002) Transforming our world: the 2030 Agenda for sustainable development

.

Izvorna baza podatkov oz. vir : MOL, Odsek za predšolsko vzgojo in izobraževanje - podatki o številu otrok v vrtcih in šolah. Agencija RS za okolje - Karta hrupa za območje MO Ljubljana (ceste, Ldan).

Skrbnik podatkov: Mestna občina Ljubljana, Agencija RS za okolje.

Datum zajema podatkov za kazalec: januar 2015: MOL; april 2015: ARSO

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Strateška karta hrupa mora biti  izdelana v skladu z zahtevami Evropske direktive o hrupu 2002/49/ES oziroma Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 121/2004). Skladno z določbami direktive države članice strateške karte pripravljajo vsakih 5 let.

MOL je pristopila k obvezi iz direktive z novelacijo karte hrupa, ki zajema izdelavo ocene hrupne obremenitve v letu 2012 ob cestah na katerih promet presega 1 milijon vozil letno. Ceste so v upravljanju MOL, DARS in DRSC.

Hrup je bil na posameznem območju varstva pred hrupom kot posledica obratovanja virov hrupa ocenjen z modelnimi izračuni na podlagi začasnih metod iz Priporočil Komisije 2003/613/EC v zvezi z navodili o revidiranih začasnih metodah za izračun industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov. Hrup prometa na pomembnih cestah je bil ocenjen s pomočjo računske metode ocenjevanja "NMPB-Routes-1996 (SETRA-CERTU-LCPC-CSTB)".

Za oceno izpostavljenosti otrok hrupu cestnega prometa v osnovnih šolah in vrtcih je bila kot osnova uporabljena karta hrupa za območje mesta Ljubljana ob upoštevanju ravni zaradi cestnega prometa ob cestah na katerih promet presega 1 milijon vozil letno in sicer le v dnevnem času. Glede na to, da so bile v kazalcu iz leta 2011 zajete vse ceste, primerjava kazalca s predhodno izdelanim kazalcem ni mogoča. Enako velja za primerjavo s kazalci drugih naselij v Sloveniji.

Metodologija obdelave podatkov: Ocena izpostavljenosti otrok hrupu cestnega prometa v osnovnih šolah in vrtcih je bila narejena na osnovi podatkov ravni hrupa zaradi cestnega prometa (Ldan) na najbolj izpostavljeni fasadi  na višini 4m od tal.

Šole in vrtci so razvrščeni v sedem razredov glede na najvišjo raven hrupa, ki ji je izpostavljena vsaj ena fasada stavbe. Poleg tega so še  posebej identificirane tiste šole in vrtci, kjer hrup zaradi cestnega prometa na nobeni fasadi ne presega 55 dB(A).

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Uporabljeni so uradno poročani podatki po Direktivi 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa.

Slabosti: Ocene so bile pripravljene samo na podlagi podatkov ravni hrupa iz karte hrupa (Direktiva 2002/49/ES). Karta hrupa je bila izdelana zgolj za uporabo na strateškem nivoju in temu primerno zagotavlja sprejemljivo raven natančnosti le za te namene. Raven hrupa na določenem območju ni odsev trenutnih razmer, temveč predstavlja dolgoročno, povprečno obremenitev s hrupom za stanje prometa, ki je na obravnavanem območju veljalo leta 2012 (Ldan). Ravni hrupa v prostorih vrtcev in šol niso bile merjene. Samo na podlagi lokacije šole in podatkov karte hrupa težko določimo dejanske ravni hrupa v notranjosti prostorov. Te ravni  so odvisne od kakovosti gradbenih stavbnih materialov in predvsem kvalitete protihrupne zaščite oken. Hrup v stavbi je odvisen od smeri izpostavljenosti. Stavbe, ki so izpostavljene hrupu prometa iz vseh smeri, so potencialno lahko bolj problematične kot stavbe, ki so izpostavljene samo iz ene smeri, čeprav je v tem primeru raven hrupa nekoliko višja.

Otroci v vrtcih in šolah lahko za posamezne predmete menjajo učilnico in so lahko v istem dnevu izpostavljeni različnim ravnem hrupa iz okolja. Ocena izpostavljenosti otrok okoljskemu hrupu je v tem trenutku še zelo groba.

Uporabljena metoda je v tem trenutku primeren pristop za postavitev prioritetnega seznama osnovnih šol in vrtcev, ki so izpostavljeni povišani ravni hrupa. Nadalje bi bilo najprej potrebno opraviti meritve in ocene dejanske izpostavljenosti posameznih otrok v potencialno najbolj izpostavljenih šolah in vrtcih. Potrebno bi bilo določiti ekvivalentno raven zvočnega tlaka za obdobje časa (T), ko so učenci v šolah oziroma v vrtcu (LAeq,T).

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so manj zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije/scenariji niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Točnost: 2 (Podatki o ravneh hrupa so bili pridobljeni na podlagi modeliranja)
Časovna primerljivost: 2 (Zadnji dostopni podatki iz naslova novelirane karte hrupa se nanašajo na leto 2012)
Prostorska primerljivost: 2 (Podatki o hrupu dostopni za Mestno občino Maribor in Mestno občino Nova Gorica)

Drugi viri in literatura

  • Children’s Environment and Health Action Plan for Europe (CEHAP). Fourth Ministerial Conference on Environment and Health Budapest, Hungary, 23–25 June 2004.
  • Direktiva 2002/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. 25. junij 2002. Uradni list Evropskih skupnosti L 189.
  • Good Practice Guide for Strategic Noise Mapping and the Production of Associated Data on Noise Exposure, version 3, Datum: 13. Januar 2006.
  • Fošnarič S, 2003. The influence of traffic noise on children's work efficiency while using a computer at school. Psihološka obzorja 12:1, 27-37.
  • MacKenzie DJ. 2002. Preventing noise in primary schools. In Health Effects of Noise on Children and Perception of the Risk of Noise. Ur. Marie Louise Bistrup. 1-193, 2002.
  • Novelacija karte hrupa za Mestno občino Ljubljana. Naročnik: Mestna občina Ljubljana,  Izdelovalci A-PROJEKT d.o.o. in PNZ d.o.o , april  2014.
  • Parma Declaration on Environment and Health. WHO. Fifth Ministerial Conference on Environment and Health “Protecting children’s health in a changing environment” Parma, Italy, 10–12 March 2010. World Health Organisation, Regional Office for Europe.
  • Ristovska G, Gjorgjev D in N Pop Jordanova. 2004. Psychosocial Effects of Community Noise: Cross sectional Study of School Children in Urban center of Skopje, Macedonia. Croatian Medical Journal 45(4), 473-476.
  • Shield BM in JE Dockrell. 2003. The Effects of Noise on Children at School: A Revoew. J. Building Acoustics 10(2), 97-106.
  • SIST ISO 1996-1:2006. Akustika - Opis, merjenje in ocena hrupa v okolju - 1. del: Osnovne veličine in ocenjevalni postopki.
  • SIST ISO 1996-2:2007. Akustika - Opis, merjenje in ocena hrupa v okolju - 2. del: Določanje ravni hrupa v okolju.
  • Sklep ŠT. 1600/2002/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti. 22. julij 2002.
  • Stansfeld SA, Berglund B, Clark C, Lopez-Barrio I, Fischer P, Öhrström E, Haines MM, Head J, Hygge S, van Kamp I in BF Berry. 2005. Aircraft and Road Traffic Noise and Children's cognition and Health: a Cross-national Study. The Lancet, Vol 365, 1942-1949.
  • Stansfeld S, Clark C. 2015. Health effects of noise exposure in children. Curr. Envir. Rpt 82015) 2:171-178.
  • Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS, št. 10/2012)
  • Priporočila Komisije 2003/613/EC z dne 6. avgusta 2003 v zvezi z navodili o revidiranih začasnih metodah za izračun industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov (Uradni list RS, št. 212/2003).
  • Tehnična smernica TSG-1-005:2012 - Zaščita pred hrupom v stavbah
  • Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04)
  • Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10).
  • WHO, 1999. Guidelines for Community Noise. World Health Organisation, 1999.
  • WHO in EC JRC, 2011. Burden of disease from environmental noise. Quantification of healthy life years lost in Europe, s. 106.