Kazalec prikazuje razdelitev rabe energije v gospodinjstvih glede na namen rabe (ogrevanje, priprava tople vode, kuhanje, raba energije v gospodinjskih aparatih ter ostalo). Dodatno kazalec prikazuje gibanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih.

Energetska učinkovitost vpliva na rabo energijo. Povečanje energetske učinkovitosti vpliva ob enaki aktivnosti na zmanjšanje rabe energije. Če povečanje energetske učinkovitosti vpliva na povečanje aktivnost se zgodi t.i. povratni učinek (»rebound effect«).

V gospodinjstvih se daleč največ energije porabi za ogrevanje stanovanj. Po preračunu na povprečno hladno zimo je raba energije leta 2009 znašala 36,4 PJ, kar je predstavljalo 65,8 % rabe energije v gospodinjstvih. Do leta 2012 se je raba zmanjšala za 4 % na 34,9 PJ, delež pa na 65 %. Po deležu v rabi energije sledi priprava tople vode, ki je leta 2009 predstavljala 17,5%, leta 2012 pa 18 %. Naslednji so veliki gospodinjski aparati, kjer so upoštevani hladilniki (tudi kombinirani), zamrzovalniki, pralni, sušilni in pomivalni stroji ter televizije. Leta 2009 je njihov delež znašal 6,6 %, do leta 2012 pa se je minimalno povečal na 6,7 %. Dobre 4 % energije se je porabilo za kuhanje, slaba 2 % pa za razsvetljavo. Preostanek energije (leta 2009 4,2 %, leta 2012 4,4 %) je bilo porabljene v malih gospodinjskih aparatih, za hlajenje stanovanj, za pogon črpalk v centralnem ogrevanju in ostale namene.

Skupna raba energije v gospodinjstvih se je po preračunu na povprečno hladno zimo v obdobju 2009-2012 zmanjšala za 3,1 %. Zmanjšanje je bilo posledica izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije – povečanje učinkovitosti rabe energije, po drugi strani pa je negativno na zmanjšanje rabe energije vplivalo povečanje števila prebivalcev (za 0,3 % v obdobju 2009-2012), povečanje ogrevalne površine (za 3,3 %), povečanje števila električnih aparatov (število velikih gospodinjskih aparatov se je povečalo za 6,2 %). Sama učinkovitost rabe energije v gospodinjstvih se je v enakem obdobju povečala za 5,9 %. K temu je največ prispevalo povečanje učinkovitosti pri ogrevanju prostorov, ki je znašalo 7,3 %, in je posledica energetskih prenov stavb ter tudi zamenjav sistemov ogrevanja, ter povečanje učinkovitosti velikih gospodinjskih aparatov, ki je znašalo 6,3 %. Najbolj se je povečala pri pralnih strojih (za 12,8 %) in zamrzovalnikih z 11,5 %, sledijo hladilniki s 7,0 %, sušilni stroji s 6,3 % ter pomivalni stroji s 5,2 %. Raba energije na aparat se je povečala samo pri televizorjih, kar je posledica povečevanja površine televizorjev, in sicer za 5,8 %. Učinkovitost priprave tople vode se je povečala za 0,9 %, kar je predvsem posledica zamenjav sistemov ogrevanja. Raba energije za kuhanje na prebivalca se je zmanjšala za 0,9 %, raba energije za razsvetljavo na uporabno površino stanovanj pa se je v obdobju 2009-2012 zmanjšala za 11,5 %, kar lahko pripišemo predvsem zamenjavi starih neučinkovitih žarnic z učinkovitejšimi kompaktnimi sijalkami.

Raba energije za ogrevanje in pripravo tople vode se usmerja s predpisi o energetski učinkovitosti stavb preko minimalnih zahtev. Zadnji nacionalni predpis s tega področja je Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, na nivoju EU pa Direktiva o energetski učinkovitosti stavb. Glavni zahtevi direktive sta: po 31.12.2020 bodo morale biti vse nove stavbe skoraj nič energijske (velik del energije bo moral priti iz obnovljivih virov, stavba bo morala biti zelo učinkovita), države članice morajo pripraviti nacionalne načrte za povečanje deleža skoraj nič energijskih stavb. Leta 2012 sprejeta direktiva o energetski učinkovitosti državam članicam med drugim nalaga, da morajo do 30.4.2014 pripraviti strategijo za obnovo stavb. Poleg tega bil na nivoju EU leta 2013 sprejet predpis, ki bo določal minimalne učinkovitosti za naprave za ogrevanje in pripravo tople vode v okviru predpisov za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (direktiva 2009/125/ES) ter tudi označevanje teh naprav podobno kot pri velikih gospodinjskih aparatih. Na področju porabnikov električne energije je EU naredila velik korak naprej glede njihove učinkovitosti s predpisi za minimalno energetsko učinkovitost, ki trenutno veljajo za digitalne sprejemnike (»set top box«), televizijske sprejemnike, porabo naprav v stanju pripravljenosti, sobne klimatske naprave, polnilce, hladilnike, zamrzovalnike, pomivalne, sušilne in pralne stroje, razsvetljavo, računalnike in strežnike, sesalce, kuhališča in pečice. Hkrati usmerja porabnike pri nakupu z označevanjem energetske učinkovitosti naprav. Obvezno označevanje, ki je bilo prenovljeno, velja za televizijske sprejemnike, sobne klimatske naprave, hladilnike, zamrzovalnike, pomivalne, sušilne in pralne stroje, razsvetljavo, sesalce, kuhališča in pečice. V prihodnje se bo seznam naprav še povečal. Finančna sredstva za ukrepe učinkovite rabe energije podeljuje Ekosklad, od leta 2012 dalje pa tudi veliki dobavitelji energije končnim uporabnikom.