KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom

[ZR06] Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom
State

Ključno sporočilo
Good

Izmerjene koncentracije dušikovega dioksida in skupnih dušikovih oksidov v zunanjem zraku ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. Zato ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi in vegetacijo.

Kazalec prikazuje število ur s preseženo mejno urno vrednostjo NO2 ter gibanje povprečne letne koncentracije NO2 za varovanje zdravja in gibanje kritične vrednosti NOx za varstvo rastlin v obdobju 2010 do 2023. Nabor podatkov v tej verziji kazalca je bil skrčen in podatki so bili ponovno preverjeni. Starejši podatki, od leta 1992, pa so objavljeni v kazalcih iz prejšnjih let. Kazalec temelji na podatkih meritev onesnaževal zunanjega zraka, izmerjenih na merilnih mestih v Sloveniji. Mejne vrednosti, ki jih kazalec navaja, so skladne z zakonodajnimi določili, navedenimi v razdelku metodologija. 
Dušikovi oksidi (vsota koncentracij dušikovega monoksida in dušikovega dioksida, izraženega kot NO2) igrajo pomembno vlogo pri vplivu onesnaženega zraka na okolje, predvsem pri zakisovanju in evtrofikaciji (prekomerni obremenjenosti voda s hranilnimi snovmi) ter tvorbi fotokemičnega smoga. Glavni viri dušikovih oksidov so promet, individualna kurišča in termoenergetski objekti, ki uporabljajo fosilna goriva. Dušikovi oksidi nastajajo s spajanjem dušika in kisika pri visokih temperaturah. V izpušnih plinih znaša delež dušikovega monoksida (NO) preko 90 %. Ta v ozračju postopno oksidira v NO2. Stopnja oksidacije NO, nastalega zaradi prometa, v višje okside raste z njegovo oddaljenostjo od izvora izpusta. Prisotnost ozona v zunanjem zraku močno pospeši reakcijo oksidacije. Pri vstopu ozonskih molekul v reakcijo oksidacije se lahko v zunanjem zraku zmanjša koncentracija ljudem škodljivega ozona. Zato je koncentracija ozona praviloma nižja ob prometno bolj obremenjenih cestah. Poleg prometa, ki vpliva na porast koncentracij NO2 na prometnih merilnih mestih, in sicer predvsem v jutranjih in večernih urah ter v dneh, ki štejejo kot delovno obvezna, na koncentracije NO2 vplivajo tudi meteorološke razmere, predvsem sončno obsevanje, temperature ter letni čas. 
 

Grafi

Slika ZR06-1: Število ur s preseženo mejno urno vrednostjo NO2 (200 µg/m3) (dovoljeno preseganje znaša 18 ur)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) (2020)

Opomba:

Opomba k Sliki ZR6-1 : Merilna postaja Ljubljana center, s katero upravlja Mestna občina Ljubljana, se je konec leta 2009 preselila iz lokacije Figovec na križišče Vošnjakove in Tivolske ulice. Postaja je bila obnovljena v skladu z zahtevami zakonodaje.

Prikaži podatke
mestno ozadje [število ur] LJ Bežigrad [število ur] CE bolnica [število ur] NG Grčna [število ur] Koper [število ur] predmestno ozadje [število ur] Trbovlje [število ur] mestno-prometni tip [število ur] LJ center [število ur] MB Titova [število ur] kmetijsko-podeželski tip [število ur] MS Rakičan [število ur] industrijsko-podeželski tip [µg/m3 ] - Zavodnje [µg/m3 ] - Kovk [µg/m3 ] - Vnajnarje [µg/m3 ] dovoljeno preseganje [število ur]
1992 5 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
1993 9 0 9 0 0 0 0 3 0 3 0 0 0 0 0 0 18
1994 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 0 9,50 0 0 0 18
1995 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
1996 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
1997 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
1998 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
1999 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2001 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2002 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2003 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 18
2004 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 18
2005 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2006 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 18
2007 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 18
2008 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2009 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2010 0 0 0 0 0 0 0 7 7 0 0 0 0 0 0 0 18
2011 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2012 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 18
2013 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2014 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2015 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2016 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2017 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 18
2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2019 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2020 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2021 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2022 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
2023 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18
Slika ZR06-2: Gibanje povprečne letne koncentracije NO2 (letna mejna vrednost je 40 µg/m3)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), (2024)

Opomba:

Opomba1 k Sliki ZR6-2: Merilna postaja Ljubljana center, s katero upravlja Mestna občina Ljubljana, se je konec leta 2009 preselila iz lokacije Figovec na križišče Vošnjakove ulice in Tivolske ceste. Postaja je bila obnovljena v skladu z zahtevami zakonodaje. Podatki za novo postajo Ljubljana center so na voljo od leta 2010 dalje.

Prikaži podatke
mestno ozadje[µg/m3 ] LJ Bežigrad[µg/m4] CE bolnica[µg/m5] NG Grčna[µg/m8] Koper[µg/m9] predmestno ozadje[µg/m12] Trbovlje[µg/m13] Škale[µg/m15] mestno-prometni tip[µg/m19] Ljubljana center[µg/m20] MB Titova[µg/m23] kmetijsko-podeželski tip[µg/m24] MS Rakičan[µg/m25] industrijsko-podeželski tip[µg/m27] - Zavodnje [µg/m29] - Kovk[µg/m30] - Vnajnarje[µg/m32] letna mejna vrednost[µg/m33]
2010 27,75 35 26 29 21 8 20 8 48,50 63 34 0 0 6 5 9 4 40
2011 26,50 31 25 28 22 12,50 17 8 44,50 55 34 0 16 8,67 9 11 7 40
2012 21,20 22 27 26 18 12 17 7 42,50 52 33 13,50 19 9 8 6 10 40
2013 22,50 29 26 25 21 12,50 16 9 32,67 43 32 11 16 10,50 8 12 8 40
2014 21 26 28 19 17 12 17 7 30 40 30 9,50 12 8,75 7 8 7 40
2015 22,20 30 29 22 17 13 18 8 30,67 36 31 10 13 6,75 7 8 9 40
2016 19,83 29 22 24 15 13,50 18 9 28 32 27 9,50 12 6,67 5 6 9 40
2017 23,50 30 28 30 18 16,33 21 8 34 50 27 14 21 11,50 6 0 17 40
2018 22,40 26 26 25 18 11,67 16 7 21 48 22 9,50 12 5 5 0 0 40
2019 20,17 25 25 26 15 11,67 19 6 22,50 45 25 9 13 5 5 0 0 40
2020 19,60 20 20 21 16 10,67 15 7 25,67 35 25 8 11 5 5 0 0 40
2021 17,25 23 21 23 15 11 18 7 27,75 33 27 7,50 10 4 4 0 0 40
2022 16,71 21 21 24 15 11 0 6 27,50 38 25 7 9 5 5 0 0 40
2023 15,63 21 20 21 14 10,33 0 6 26,50 38 23 7 10 4 4 0 0 40
Slika ZR06-3: Gibanje kritične vrednosti NOx za varstvo rastlin (kritična mejna koncentracija NOx v naravnem okolju 30 µg NOx/m3)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), (2024)

Opomba:

Opomba1 k Sliki ZR6-3: Merilna postaja Ljubljana center, s katero upravlja Mestna občina Ljubljana, se je konec leta 2009 preselila iz lokacije Figovec na križišče Vošnjakove in Tivolske ulice. Postaja je bila obnovljena v skladu z zahtevami zakonodaje.

np = ni podatka

Prikaži podatke
mestno ozadje [µg/m3 ] LJ Bežigrad [µg/m4] CE bolnica [µg/m5] NG Grčna [µg/m8] Koper [µg/m9] predmestno ozadje [µg/m12] Trbovlje [µg/m13] Škale [µg/m15] mestno-prometni tip [µg/m17] Ljubljana center [µg/m18] MB Titova [µg/m21] kmetijsko-podeželski tip [µg/m22] MS Rakičan [µg/m23] industrijsko-podeželski tip [µg/m25] - Zavodnje [µg/m26] - Kovk [µg/m27] - Vnajnarje [µg/m29] letna mejna vrednost za zaščito vegetacije [µg/m30]
2010 50,25 64 53 56 28 24,50 40 9 95 122 68 4 0 8,50 7 11 4 30
2011 47 56 47 57 28 21,50 33 10 87,50 105 70 15,50 22 10,33 11 13 8 30
2012 38,40 47 50 50 28 20,50 32 9 80,50 96 65 18,50 28 10,50 10 7 11 30
2013 36,67 46 51 45 26 22 34 10 65,67 84 65 14 21 12,50 10 15 9 30
2014 34,67 41 57 35 21 19 29 9 61,33 75 66 13 17 10 10 9 7 30
2015 38 56 67 43 22 21,50 33 10 64,67 72 69 13 19 7,25 8 9 9 30
2016 37,17 58 44 45 22 24 37 11 62,50 75 62 13,50 20 7,67 6 7 10 30
2017 40,67 53 51 55 21 32,33 43 11 70 111 58 17,50 28 14,50 8 0 21 30
2018 37,33 45 47 46 21 18,67 27 8 44,50 128 55 13,50 19 6 6 0 0 30
2019 36,83 44 47 48 18 18 32 8 42 107 50 11,50 17 6 6 0 0 30
2020 34,60 37 38 43 19 17,33 27 10 54,33 82 49 11 16 6 6 0 0 30
2021 29,13 38 39 45 19 16,33 31 9 60 79 54 11 16 7 7 0 0 30
2022 27,86 37 39 45 19 17,33 0 8 61,50 90 54 10,50 15 6 6 0 0 30
2023 27 37 38 40 18 16,67 0 7 57,25 85 47 10 15 5 5 0 0 30

Cilji

Doseganje mejnih vrednosti dušikovih oksidov za varovanje zdravja ljudi ter varstvo rastlin:

  • urna mejna raven NO2 za zaščito zdravja ljudi: 200 µg/m3 (dovoljeno preseganje - 18 krat v enem letu);
  • letna mejna vrednost NO2 za zaščito zdravja ljudi (velja od 1.1.2011 dalje): 40 µg/m3;
  • kritična letna vrednost NOx za zaščito vegetacije in ekosistemov v naravnem okolju: 30 µg/m3.

Alarmna vrednost za dušikov dioksid, izmerjena v treh zaporednih urah na mestih, ki so reprezentativna za kakovost zraka na vsaj 100 km2, na celotnem območju ali v aglomeraciji, ne sme presegati 400 µg/m3.

Visoke ravni dušikovih oksidov so omejene predvsem na ozek pas ob prometnih cestah in ulicah. Najvišje ravni NO2 so izmerjene na prometno zelo obremenjenem merilnem mestu Ljubljana center, kjer se izmerjene vrednosti približajo ali celo presežejo mejno letno vrednost v posameznih letih. Z vidika zdravja ljudi so najbolj problematična merilna mesta Ljubljana center, Maribor Titova, Nova Gorica Grčna in Celje bolnica. Raven NO2 ne presega z zakonodajo predpisane mejne urne vrednosti za varovanje zdravja ljudi na nobenem merilnem mestu, razen na prometnih lokacijah. Letna mejna vrednost 40 µg/m3 po letu 2014 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu v Sloveniji.

Kritična letna vrednost NOx za varstvo rastlin v naravnem okolju v obdobju 2010-2023 ni bila presežena. Kritična vrednost je določena kot letna vrednost, in sicer 30 µg/m3. Za varstvo rastlin in naravnih ekosistemov se upoštevajo samo merilna mesta ki so oddaljena od večjih mest, industrijskih območij in prometnih cest, to je na merilnih mestih podeželskega oziroma kmetijsko podeželskega tipa.

Koncentracije dušikovega dioksida (NO2) so praviloma višje v zimskem času, predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer (temperaturne inverzije), poleti pa nižje, ker se poleg boljšega redčenja ta porablja še za tvorbo ozona. Povišane koncentracije NO2 so izmerjene predvsem ob prometnih cestah. Z oddaljenostjo od prometne ceste koncentracija NO2 pada.

Izpusti dušikovih oksidov so se v zadnjih letih znižale. Še vedno pa je največji vir promet. Z uporabo katalizatorjev v avtomobilih so se izpusti NO2 iz prometa zmanjšali, a zaradi stalno naraščajočega prometa ne prav veliko. Vir izpustov dušikovih oksidov so tudi veliki termoenergetski objekti, ki uporabljajo fosilna goriva (premog), kljub temu pa v okolici velikih termoelektrarn v zadnjih letih ni zaznati opazno povišanih koncentracij.

Metodologija

Cilji povzeti po:

Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo,

Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in  Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17)

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki pa so dokončno na voljo šele po enoletnem pregledu oz. z objavo v letnem poročilu.

Za spremljanje koncentracij dušikovega dioksida v zunanjem zraku se uporablja avtomatska merilna metoda, ki deluje po principu kemoluminescence. Meritve se izvajajo v skladu s standardom SIST EN 14211.

Merilna mesta državne merilne mreže so večinoma tipa mestno ozadje, kar pomeni, da veljajo izmerjene koncentracije za večji del naselij. Ljubljana je imela do leta 2001 dve merilni mesti za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka Ljubljana Figovec (T(U)) in Ljubljana Bežigrad (B(U)). Konec leta 2001 je bilo merilno mesto Figovec ukinjeno. Za vpliv na zdravje večine prebivalcev mesta Ljubljane je namreč reprezentativno merilno mesto LJ Bežigrad. Od leta 2010 naprej pa ponovno objavljamo rezultate meritev s prometnega merilnega mesta Ljubljana center (T(U)), ki je zdaj na križišču Vošnjakove in Tivolske ceste. Sredi leta 2020 smo pričeli z meritvami še na prometni lokaciji LJ Celovška (T(U)).

Merilno mesto v Mariboru (MB Titova, T(U)), je locirano tik ob voznem pasu ceste, v centru mesta, nedaleč od križišča. Merilniki tako spremljajo kakovost zraka, ki je v veliki meri onesnažen zaradi vpliva prometa.  Meritve izvajamo tudi na merilnem mestu MB Vrbanski (B(U)), meritve s tega merilnega mesta so reprezentativne za širše območje mesta. Od leta 2020 se meritve se izvajajo tudi na merilnem mestu MB Tezno (B(U)).

V Celju (CE bolnica, B(U)) potekajo meritve v bolnišničnem kompleksu na obrobnem delu centra mesta. Merilno mesto je reprezentativno za širše območje mesta. V Celju je še eno merilno mesto CE Gaji (B(U)).

Na obrobju centra mesta je tudi merilno mesto v Novi Gorici (NG Grčna, B(U)), kjer je zaznati znaten vpliv prometa.

Merilna mesta v mestih v Zasavju so bila bolj ali manj pod vplivom izpustov onesnaževal iz prometa, lokalne industrije ter individualnih kurišč. Na merilnih mestih Trbovlje (BI(S)) in Hrastnik (BI(U)) so bile meritve leta 2021 oziroma 2020 ukinjene. Merilno mesto v Zagorju (T(U)) pa velja za prometno lokacijo in tu meritve še vedno potekajo.

Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta. Tudi merilno mesto Sv.Mohor je označeno kot B(R), je pa v vplivnem območju Termoelektrarne Brestanica.

V letu 2008 smo pričeli z meritvami dušikovih oksidov tudi v Kopru (B(U)). To merilno mesto uvrščamo med lokacije, ki merijo koncentracije, ki so značilne za mestno ozadje.

V letu 2020 so bile vzpostavljene meritve v Novem mestu (B(U)). To merilno mesto uvrščamo med lokacije, ki merijo koncentracije, ki so značilne za mestno ozadje.

Merilno mesto Iskrba ((B(R(REG))) ugotavlja daljinski transport onesnaženosti zraka saj je locirano na neobremenjenem območju, ki je daleč od velikih virov izpustov. Tu so izmerjene koncentracije zelo nizke.

Šoštanj (I), Zavodnje (BI(R)) in Škale (B(S)) spadajo med merilna mesta avtomatske mreže termoelektrarne Šoštanj. Merilno mesto Škale je reprezentativno za območje naselja Škale z bližnjo okolico. Merilna postaja Zavodnje beleži stanje kakovosti zraka na širšem redko naseljenem goratem območju, ki občasno še pride pod vpliv izpustov iz TE Šoštanj. V Šoštanju pa merimo vpliv TEŠ na mesto samo.

Merilni mesti Kovk (BI(R)) in Dobovec (I(R(REG)) sta spadali v merilno mrežo TE Trbovlje. To sta bili  višje ležeč merilni mesti, ki sta bili reprezentativni za redko poseljeno hribovito območje okrog TE Trbovlje.

Merilno mesto Vnajnarje (I(R(REG))) v mreži TE-TO Ljubljana je na vzhodnem delu mestne občine in je bolj reprezentativno za širše podeželsko območje kot za poseljeno območje Ljubljane. Merilno mesto Zadobrova je označeno kot (B(S)) in tudi spada v merilno mrežo TE-TOL.

Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:

a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:

U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;

S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;

R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).

b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:           

B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);

T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);

I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).

c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami:

A - kmetijsko (na onesnaženost zraka vplivajo izpusti iz kmetijstva).

 

Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki o prekoračitvi mejne urne koncentracije dušikovega dioksida - NO2, podatki o povprečni letni koncentraciji dušikovega dioksida - NO2 ter podatki o povprečni letni koncentraciji NOx za obdobje 2010-2022. Podatki so preračunani iz urnih vrednosti.

 

Podatkovni viri

 

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Število ur s preseženo mejno urno vrednostjo NO2

 

Število ur

ARSO: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ); Elektroinštitut Milan Vidmar: zbirke podatkov meritev TE Šoštanj, TE Trbovlje in TE-TO Ljubljana

(Letna poročila)

 

2010-2023

 

 

 

 

 

September za preteklo leto

 

Letno

 

okt 2023

 

da

Letne koncentracije   NO2

 

μg/m3

 

2010-2023

 

Letno

 

okt 2023

 

da

 

Kritične vrednosti NOx za varstvo rastlin

 

μg/m3

 

2010-2023

 

Letno

 

okt 2023

 

da

 

Opredelitev kazalca

 

  • Relevantnost kazalca: globalno, EU in nacionalno

1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: kazalec navaja uradne podatke RS, ki so javni (zbrani v letnih poročilih) in se poročajo v skladu z EU

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): kazalec navaja več kot 10-leten podatkovni niz

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): kazalec ne navaja prostorske razporeditve koncentracij NO2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

  1. Ocena onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom, dušikovimi oksidi, delci PM10, ogljikovim monoksidom, benzenom, težkimi kovinami (Pb, As, Cd, Ni) in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH) v Sloveniji za obdobje 2005-2009, oktober 2010.
  2. Letna poročila: Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2022, Ljubljana, Agencija RS za okolje, 2020.

Datum zadnje osvežitve
29.10.2024
Avtor(ji)

Mateja Gjerek, Agencija RS za okolje