Dušikovi oksidi imajo pomembno vlogo pri vplivih onesnaženosti zraka na okolje, kot so zakisovanje, evtrofikacija in fotokemični smog. Glavni viri dušikovih oksidov v urbanih območjih so promet (2/3), individualna kurišča in termoenergetski objekti, ki uporabljajo za gorivo premog. Dušikovi oksidi nastajajo s spajanjem dušika in kisika pri visokih temperaturah. V izpušnih plinih je preko 90 % NO, ki v ozračju postopno oksidira v NO2. Stopnja oksidacije NO, emitiranega iz prometa, v višje okside raste z oddaljenostjo od izvora. Pri tem ima pomembno vlogo ozon v zraku, ki to reakcijo močno pospeši, istočasno pa se zmanjša koncentracija ozona. Sicer pa so koncentracije NO2 odvisne tudi od meteoroloških razmer, predvsem od sončnega sevanja in temperature ter letnega časa.

Kazalec prikazuje pogostost prekoračitev mejnih urnih vrednosti dušikovega oksida - NO2 (mejna urna vrednost 200 μg/m3) in povprečne letne koncentracije NO2 (mejna letna vrednost 40 μg/m3).

Koncentracije NO2 imajo značilen dnevni, tedenski in letni hod. Koncentracije dušikovih oksidov so višje v zimskem času, poleti so koncentracije NO2 nižje, ker se NO2 porablja za tvorbo O3. Najvišje koncentracije NO2 so izmerjene ob prometnih cestah. Z uporabo katalizatorjev v avtomobilih so se emisije zmanjšale, a zaradi naraščajočega prometa ne veliko. Iz slike 17-1 je razvidno, da smo na urbanih območjih Slovenije že dosegli zahtevane norme, ki se tičejo preseganj mejnih urnih vrednosti na posameznih merilnih mestih. Od leta 2001 naprej, z izjemo Maribora, preseganj ni bilo nikjer več. Tudi povprečne letne vrednosti NO2 (slika 17-2) so v zadnjih nekaj letih pod mejno vrednostjo.

Nižanje koncentracij NO2 ugodno vpliva na zdravje ljudi, saj dolgotrajna izpostavljenost visokim koncentracijam lahko vodi do poškodb dihalnih organov.

Analize meritev vsebnosti NO2 v zraku tudi v drugih evropskih državah kažejo rahlo upadanje letnih vrednosti.