[ZD05] Dostopnost do pitne vode
Ključno sporočilo
V Sloveniji se je v letu 2022 izvajal monitoring pitne vode (spremljanje kakovosti) pri 93,8 % prebivalcih, na mestu uporabe (pipa uporabnika) na sistemih za oskrbo s pitno vodo oziroma na 863 oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev, vključno s 26 manjšimi, ki so oskrbovala tudi javne objekte, objekte za proizvodnjo in promet živil. Vključenih ni bilo 6,2 % prebivalcev, ki se oskrbujejo iz sistemov z manj kot 50 oseb, na primer lastna oskrba, samooskrba - kapnice.
Definicija
Kazalec predstavlja število in delež prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki so bila vključena v monitoring pitne vode v obdobju 2004–2022 ter prebivalcev, pri katerih se monitoring pitne vode ni izvajal, za leto 2022 tudi po statističnih regijah.
Sistem za oskrbo s pitno vodo predstavljajo oskrbovalna območja, ali pa se ta delijo na več oskrbovalnih območij. Oskrbovalno območje (v nadaljevanju OO) je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov, znotraj katerega je kakovost vode približno enaka. Pravilnik o pitni vodi, v Prilogi II, Tabela 1, grupira OO v velikostne razrede glede na količino distribuirane vode na dan oziroma število prebivalcev na OO; v kazalcu jih združujemo tudi v mala, srednja in velika OO, ki oskrbujejo 50–1.000, 1.001–10.000 in >10.000 prebivalcev.
Kazalec o dostopu do pitne vode je pomemben za varovanje zdravja ljudi in ohranjanje naravnih vodnih virov. Omogoča spremljanje kakovosti in razpoložljivosti čiste vode, kar je ključno za preprečevanje onesnaženja okolja in zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb na vodne vire.
Grafi
IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2023; SURS, 2022
Število prebivalcev vključenih v monitoring pitne vode je ponekod ocenjeno in se lahko spreminja tudi med letom.
| Brez nadzora [%] | > 100.000 [%] | 50.001-100.000 [%] | 20.001-50.000 [%] | 10.001-20.000 [%] | 5.001-10.000 [%] | 1.001-5.000 [%] | 501-1.000 [%] | 50-500 [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2004 | 7,86 | 6,86 | 14,62 | 21,61 | 15,23 | 11,90 | 12,89 | 3,03 | 5,99 |
| 2005 | 8,33 | 6,85 | 14,59 | 20,17 | 16,72 | 11,67 | 12,47 | 3,17 | 6,03 |
| 2006 | 8,09 | 6,82 | 14,54 | 21,49 | 16,13 | 11,45 | 12,56 | 3,18 | 5,75 |
| 2007 | 8,64 | 6,78 | 11,93 | 23,84 | 16,54 | 10,92 | 12,36 | 3,25 | 5,73 |
| 2008 | 10,14 | 5,17 | 14,86 | 18,46 | 18,25 | 11,69 | 12,29 | 3,62 | 5,53 |
| 2009 | 11,28 | 5,12 | 17,32 | 15,87 | 18,69 | 11,12 | 11,59 | 3,62 | 5,39 |
| 2010 | 11,02 | 5,10 | 17,26 | 15,82 | 19,36 | 10,67 | 11,78 | 3,87 | 5,11 |
| 2011 | 10,62 | 5,10 | 19,81 | 12,01 | 14,96 | 17,48 | 11,30 | 3,70 | 5,03 |
| 2012 | 7,33 | 5,77 | 17,39 | 15,62 | 22,12 | 10,73 | 12,34 | 3,82 | 4,87 |
| 2013 | 7,20 | 5,77 | 17,37 | 15,73 | 22,09 | 10,84 | 12,56 | 3,61 | 4,83 |
| 2014 | 9,30 | 5,97 | 13,76 | 21,10 | 18,56 | 10,61 | 12,47 | 3,51 | 4,72 |
| 2015 | 6,48 | 5,84 | 13,75 | 22,31 | 19,62 | 11,00 | 12,57 | 3,60 | 4,82 |
| 2016 | 5,55 | 6,02 | 13,79 | 23,87 | 20,00 | 10,30 | 12,20 | 3,51 | 4,76 |
| 2017 | 5,78 | 6,01 | 13,75 | 24,04 | 20,00 | 9,96 | 12,19 | 3,26 | 4,81 |
| 2018 | 5,83 | 6,03 | 13,09 | 23,47 | 21,61 | 10,27 | 11,81 | 3,17 | 4,71 |
| 2019 | 6,83 | 5,98 | 12,98 | 22,29 | 22,40 | 9,85 | 11,93 | 3,11 | 4,62 |
| 2020 | 5,80 | 7,40 | 13,20 | 19,70 | 23,80 | 10 | 12,40 | 3,10 | 4,60 |
| 2021 | 5,36 | 7,50 | 13,40 | 20,30 | 23,52 | 9,53 | 12,63 | 3,09 | 4,70 |
| 2022 | 6,18 | 6,58 | 13,46 | 20,21 | 23,54 | 9,84 | 12,56 | 3,05 | 4,59 |
IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2023
*V velikost oskrbovalnega območja od 50-500 prebivalcev je vključeno tudi 23 manjših oskrbovalnih območji (0-49 prebivalcev), ki so oskrbovala javne objekte, objekte za proizvodnjo in promet živil.
| SKUPAJ | > 100.000 | 50.001-100.000 | 20.001-50.000 | 10.001-20.000 | 5.001-10.000 | 1.001-5.000 | 501-1.000 | 50-500* | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2004 | 977 | 1 | 4 | 15 | 22 | 32 | 112 | 85 | 706 |
| 2005 | 995 | 1 | 4 | 14 | 24 | 32 | 109 | 90 | 721 |
| 2006 | 968 | 1 | 4 | 15 | 23 | 32 | 111 | 90 | 692 |
| 2007 | 974 | 1 | 3 | 16 | 24 | 31 | 111 | 91 | 697 |
| 2008 | 984 | 1 | 4 | 13 | 26 | 33 | 110 | 102 | 695 |
| 2009 | 973 | 1 | 5 | 12 | 27 | 33 | 105 | 102 | 688 |
| 2010 | 968 | 1 | 5 | 12 | 28 | 32 | 108 | 113 | 669 |
| 2011 | 931 | 1 | 5 | 11 | 28 | 33 | 111 | 108 | 634 |
| 2012 | 903 | 1 | 5 | 11 | 31 | 32 | 115 | 111 | 597 |
| 2013 | 886 | 1 | 5 | 11 | 31 | 32 | 118 | 105 | 583 |
| 2014 | 844 | 1 | 4 | 16 | 27 | 31 | 119 | 102 | 544 |
| 2015 | 877 | 1 | 4 | 17 | 29 | 32 | 120 | 105 | 569 |
| 2016 | 870 | 1 | 4 | 18 | 30 | 30 | 114 | 101 | 572 |
| 2017 | 866 | 1 | 4 | 18 | 30 | 29 | 114 | 94 | 576 |
| 2018 | 858 | 1 | 4 | 17 | 32 | 30 | 111 | 92 | 571 |
| 2019 | 858 | 1 | 4 | 16 | 33 | 29 | 111 | 91 | 573 |
| 2020 | 867 | 1 | 4 | 14 | 35 | 29 | 112 | 92 | 580 |
| 2021 | 873 | 1 | 4 | 15 | 35 | 28 | 115 | 91 | 584 |
| 2022 | 863 | 1 | 4 | 15 | 35 | 29 | 113 | 90 | 576 |
NLZOH (2023); SURS, 2022
Število prebivalcev vključenih v monitoring pitne vode je ponekod ocenjeno in se lahko spreminja tudi med letom.
| Brez nadzora [%] | Velika (> 10.000) [%] | Srednja (1.001-10.000) [%] | Mala (50-1.000) [%] | |
|---|---|---|---|---|
| Gorenjska | 6,20 | 56,90 | 27,60 | 9,20 |
| Goriška | 8,30 | 46,70 | 28,10 | 16,90 |
| JV Slovenija | 5,40 | 54,70 | 32,40 | 7,40 |
| Koroška | 24,50 | 0 | 61,40 | 14,10 |
| Obalno-kraška | 6,60 | 91,60 | 0 | 1,80 |
| Osrednjeslovenska | 2,30 | 80 | 12,70 | 4,90 |
| Podravska | 7,80 | 69 | 20,40 | 2,80 |
| Pomurska | 5,50 | 67,50 | 21,50 | 5,60 |
| Posavska | 9,10 | 41,90 | 29,60 | 19,40 |
| Prim.-notranjska | 1,80 | 56,30 | 35,40 | 6,40 |
| Savinjska | 8,10 | 61,40 | 22 | 8,50 |
| Zasavska | 1,60 | 20 | 51,30 | 27 |
| Slovenija | 6,20 | 63,80 | 22,40 | 7,60 |
NLZOH (2023); SURS, 2022 ()
Razlaga legende: - »Nepovršinska«: podzemni vodni viri brez vpliva površinske vode; - »Površinska«: površinski vodni viri in podzemni vodni viri, ki so pod vplivom površine in površinske vode npr. kraški vodni viri; - »Mešana«: izviri podzemne vode s površinskim dotokom; - »Nedoločeno«: ni podatka.
| ŠTEVILO OSKRBOVALNIH OBMOČIJ | % | |
| NUMBER OF SUPPLY ZONES | % | |
| Mešana | 21 | 2,4 |
| Nedoločeno | 16 | 1,9 |
| Nepovršinska | 432 | 50,1 |
| Površinska | 394 | 45,7 |
| SKUPAJ | 863 | 100 |
NLZOH (2023); SURS, 2022 ()
Razlaga legende: - »Nepovršinska«: podzemni vodni viri brez vpliva površinske vode; - »Površinska«: površinski vodni viri in podzemni vodni viri, ki so pod vplivom površine in površinske vode npr. kraški vodni viri; - »Mešana«: izviri podzemne vode s površinskim dotokom; - »Nedoločeno«: ni podatka.
| ŠTEVILO PREBIVALCEV | % | |
| NUMBER OF PEOPLE | % | |
| Mešana | 18.004 | 0,9 |
| Nedoločeno | 3.528 | 0,2 |
| Nepovršinska | 1.252.303 | 63,3 |
| Površinska | 704.541 | 35,6 |
| Skupaj | 1.978.376 | 100 |
Cilji
- Zagotoviti vsem prebivalcem Slovenije dostop do skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah.
- Priključevati prebivalce, zlasti iz malih neurejenih vodovodov na večje, ki imajo ustrezno strokovno upravljanje in nadzor ali jih ustrezno urediti, da se zagotovi varna oskrba s pitno vodo.
- Izvajati monitoring na vseh oskrbovalnih območjih (OO), v obsegu parametrov, glede na Pravilnik o pitni vodi.
- Prebivalce, ki se oskrbujejo iz sistemov z manj kot 50 oseb, mora lokalna skupnost obvestiti, da se pri njih ne izvaja Pravilnik o pitni vodi (ni monitoringa oziroma ni nadzora) in jih poučiti o ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki onesnažene vode, ki se uporablja kot pitna voda. Če obstaja utemeljen sum, da voda iz prejšnjega stavka predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi, mora lokalna skupnost prebivalcem takoj posredovati priporočila za ravnanje.
Komentar
V letu 2022 je bilo v monitoring pitne vode vključenih 863 oskrbovalnih območij (v nadaljevanju OO), ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev, vključno 26 manjših od 50, ki so oskrbovala tudi javne objekte in objekte za proizvodnjo in promet živil. V obdobju 2004-2022 se je število OO gibalo med 844 in 995, razlike so tudi med velikostnimi razredi (Slika ZD5-1).
Vodne vire za oskrbo s pitno vodo uvrščamo z vidika javnega zdravja na površinske in nepovršinske (podzemne) zaradi izpostavljenosti onesnaževanju. Med površinske uvrščamo tudi podzemne vodne vire, v katerih je ugotovljena prisotnost mikro ali makroorganizmov oziroma vode s spremembami lastnosti, ki so tesno povezane z vremenskimi značilnostmi ali značilnostmi površine ali površinske vode. To so kraške vode, ki imajo v omejeni stopnji sposobnost samoočiščenja (NIJZ, 2014).
V letu 2022 se je iz podzemnih vodnih virov (brez vpliva površinske vode) oskrbovalo 63,3 % (1.252.303) prebivalcev na 50,1 % (432) OO; iz površinskih ter podzemnih vodnih virov pod vplivom površine in površinske vode, se je oskrbovalo 35,6 % (704.541) prebivalcev na 45,7 % (394) OO; z mešano vodo (izviri podzemne vode s površinskim dotokom) se je oskrbovalo 0,9 % (18.004) prebivalcev, na 2,4 % (21) OO. Podatka ni (nedoločeno) za 0,2 % (3.528) prebivalcev, na 1,9 % (16) OO (Slika ZD5-4).
Na OO, vključenih v monitoring se je oskrbovalo 93,8 % (1.978.376) prebivalcev. Od tega skoraj dve tretjini (63,8 % -1.345.129) prebivalcev na velikih OO (> 10.000 prebivalcev), tri četrtine (73,6 % - 1.552.536) na OO z > 5.000 prebivalcev, skupaj na velikih in srednjih (> 1.000 prebivalcev) 86,2 % (1.817.336 prebivalcev ter 7,6 % (161.040) prebivalcev na malih OO (50 – 1.000 prebivalcev). V monitoring ni bilo vključenih 6,2 % (130.356) prebivalcev brez nadzora (npr.: lastna oskrba, samooskrba-kapnica) (Slika ZD5-1).
Kakovost pitne vode je praviloma ustrezna na velikih in srednjih OO ter malih, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev. Po statističnih regijah je bil največji delež prebivalcev na velikih OO v Obalno-kraški (91,6 %), Osrednjeslovenski regiji (80,0 %), Podravski regiji (69,0 %) in Pomurski regiji (67,5 %). Največji delež prebivalcev brez monitoringa je bil v Koroški regiji (24,5 %) in Posavski regiji (9,1 %). V Koroški regiji tudi ni velikega OO, v Obalno-kraški regiji ni srednjega OO (Slika ZD5-3). V splošnem je kakovost pitne vode sorazmerna z velikostnim razredom OO.
Pravilnik o pitni vodi določa v drugem odstavku 32. člena: »Pri izbiri vode za oskrbo s pitno vodo ima prednost voda, za katero priprava ni potrebna.« V Sloveniji se skoraj četrtina prebivalcev oskrbuje s pitno vodo, za katero obdelava vode iz vodnega vira - priprava vode, ni potrebna. Okoli četrtina prebivalcev se oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava vode ni potrebna (22,7 % oz. 479.148 prebivalcev) na 24 OO z več kot 1.000 prebivalcev, ki imajo podzemni vir vode brez vpliva površine ali površinske vode. (NLZOH, 2023).
Z vidika javnega zdravja je največji delež neustrezno urejenih OO v velikostnem razredu s po 50-500 uporabnikov, ki oskrbujejo 4,6 % oziroma 96.701 prebivalcev in so v večjem deležu mikrobiološko onesnažena. Tudi podatki o njihovi kemijski kakovosti so pomanjkljivi. Nekatera ne ustrezajo zahtevam za pitno vodo in ne zagotavljajo varne oskrbe s pitno vodo (pomanjkljivo upravljanje, niso določena vodovarstvena območja idr.); treba jih je ustrezno urediti ali ukiniti in priključiti prebivalce na večja (Slika ZD5-1).
V letu 2022 sta bili v Sloveniji dve mesti z več kot 100.000 prebivalci, Ljubljana in Maribor. Glede na podatke SURS (stanje H2, 2022), v Ljubljani in Mariboru živi 19,3 % (406.409 prebivalcev). Če za mestno okolje (urban environment) upoštevamo mesta z ≥ 100.000 prebivalci in za podeželje (rural environment) ostala mesta in naselja, se v mestnem okolju praviloma vsi oskrbujejo s pitno vodo, vključeno v monitoring (redke so izjeme: nekaj oseb). Ostalih 80,7 % (1.700.323 prebivalcev) prebivalcev na podeželju in v manjših mestih, se oskrbuje s pitno vodo, ki je bodisi pod nadzorom ali brez nadzora.
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji povzeti po: Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17), Council Directive 98/83/EC in Commission Directive (EU) 2015/1787; Navodila za pripravo in izvajanje Načrta za zagotavljanje varnosti pitne vode (NIJZ, 2015), Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development.
Vir podatkov: Podatki za leta 2004–2007 so vsi predstavljeni v letnih poročilih o pitni vodi (Vir: IVZ, 2005–2008), objavljeni na spletni strani NIJZ; nekateri podatki za leta 2008–2012 so v letnih poročilih ZZV MB (ZZV MB, 2009–2013) ter nekateri podatki za leta 2013–2022 v letnih poročilih NLZOH (NLZOH, 2014–2023); podatki so tudi v zbirkah podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2004–2022. Zaradi lažje preglednosti so podatki za prikaz preračunani v deleže.
Skrbnik podatkov: V obdobju 2004–2007 je bil upravljavec zbirke podatkov IVZ, v obdobju 2008–2013 ZZV Maribor, v obdobju 2014–2022 pa NLZOH.
Datum zajema podatkov: julij 2023
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Od leta 2004 se monitoring pitne vode izvaja po Pravilniku o pitni vodi, na mestu uporabe npr. pipa uporabnika; zagotavlja ga Ministrstvo za zdravje. Vzorčenje pitne vode se izvaja po letnem programu monitoringa glede na določila 11.-14. člena ter Priloge I in Priloge II Pravilnika o pitni vodi.
Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode je določena v 35. členu Pravilnika o pitni vodi, izdelana je za posamezno koledarsko leto, osvežuje in dopolnjuje se sproti z rezultati preskusov vzorcev v okviru monitoringa v istem letu.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu oskrbovalnih območij (OO) in številu prebivalcev, ki se na njih oskrbujejo s pitno vodo so obdelani in prikazani po velikostnih razredih OO in po statističnih regijah.
Informacija o kakovosti podatkov:
- Prednosti in slabosti:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni podatki, ki so del mednarodne izmenjave. Pravilnik o pitni vodi (2004), vključno s spremembami, je usklajen z Direktivo Evropske Unije o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, iz leta 1998 in spremembami, vključno iz leta 2015. V skladu z zakonodajo se za potrebe preverjanja ali pitna voda izpolnjuje zahteve pravilnika, zlasti za skladnost, od leta 2004 dalje izvaja spremljanje kakovosti (monitoring), vezano je na OO, ki oskrbujejo 50 ali več ljudi. Skladnost mora biti zagotovljena na mestu, kjer se uporablja kot pitna voda npr. pipa uporabnika.
Slabosti: Glede na zahteve pravilnika, v monitoring pitne vode niso bili zajeti sistemi, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb, vključeni so tudi manjši, ki oskrbujejo tudi javne objekte in objekte za proizvodnjo in promet živil. Poleg tega se je monitoring izvajal le delno na najmanjših OO s 50–500 oseb za občasne preskuse - Parametri skupine B (kemijski parametri iz DEL B Priloge I Pravilnika o pitni vodi): na 5–10 % OO v letih 2006–2010 (vsako leto drugih); na 10-14 % OO v letih 2014–2016, 4 % v letu 2017, v letih 2018-2022 se je izvajal le na treh OO s po 500 prebivalci.
Za obdobje 2004–2007 je letno poročilo o monitoringu pitne vode pripravil in izdelal IVZ, za obdobje 2008–2012 ZZV Maribor, od leta 2013 do 2022 pa NLZOH; ni kontinuitete vseh prikazov podatkov v poročilih v omenjenih obdobjih.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije/scenariji niso izdelani.
- Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (nepopoln zajem)
Časovna primerljivost: 2 (Od leta 2014 vodi Zbirko podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode NLZOH, pred tem ZZV Maribor (2008–2013) in pred tem IVZ RS v obdobju 2004-2007.)
Prostorska primerljivost: 1
Izvorna baza podatkov o prebivalcih oz. vir: Statistični Urad RS, Prebivalstvo po: SPOL, STAROST, POLLETJE , STATISTIČNA REGIJA.
Skrbnik podatkov: Statistični Urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2022
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2004–2022. Podatki se v zbirki zbirajo sproti in na letni ravni (zajem podatkov za prebivalce je stanje na dan 1. 7. – H2).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
- CEHAPE (2004). Children’s Environment and Health Action Plan for Europe. Declaration. Fourth Ministerial Conference on Environment and Health, Budapest, Hungary, 23–25 June 2004. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2004.
- Commission Directive (EU) 2015/1787 of 6 October 2015 amending Annexes II and III to Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption; Official Journal of the European Union L260/6.
- Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Official Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54.
- Directive (EU) 2020/2184 of the Eeuropean Parliament and of the Council of 16 December 2020 on the quality of water intended for human consumption. Official Journal of the European Communities, 2020, L 435/15.
- IVZ (2005). Hočevar Grom A et al. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
- IVZ (2006). Hočevar Grom A. et al. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
- IVZ (2007). Petrovič A. et al Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
- IVZ (2008). K. Bitenc, I. Gale, A. Petrovič. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
- NIJZ (2014). <Pogosta vprašanja o pitni vodi. 4. Voda in onesnaženja. Dostopno 12. 10. 2020 na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/pogosta_vprasanja_o_pitni_vodi.pdf.
- NLZOH (2014). Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2014. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2013, NLZOH.
- NLZOH (2015). Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2015. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2014, NLZOH.
- NLZOH (2016). Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 20016. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2015, NLZOH.
- NLZOH (2017). Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2017. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2016, NLZOH.
- NLZOH (2018). Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2018. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2017, NLZOH.
- NLZOH (2019). Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2019. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2018, NLZOH.
- NLZOH (2020). Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2020. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2019, NLZOH.
- NLZOH (2022). Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2022. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2021, NLZOH.
- NLZOH (2023). Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2023. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2022, NLZOH.
- Operativni program oskrbe s pitno vodo (Vlada RS; EVA: 2005-2511-0029), z dne 24. 8. 2006.
- Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17).
- Program monitoringa pitne vode. Inštitut za varovanje zdravja RS do leta 2007, v letih 2008–2013 ZZV Maribor, v letih 2014–2019 NLZOH.
- Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Sprejela Vlada Republike Slovenije, s sklepom št. 02401-13/2010/5, z dne 1. 12. 2011.
- SURS - Statistični urad RS (2022). Prebivalstvo po starosti in spolu, statistične regije, Slovenija, polletno.
- ZZV MB (2009). Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2008, ZZV Maribor.
- ZZV MB (2010). Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2009, ZZV Maribor.
- ZZV MB (2011). Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2010, ZZV Maribor.
- ZZV MB (2012). Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2011, ZZV Maribor.
- ZZV MB (2013). Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2013. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2012, ZZV Maribor.