[ZD05] Dostopnost do varne pitne vode
Ključno sporočilo
V Sloveniji se je v letu 2013 93 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, pri katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti (monitoring) na mestu uporabe, na pipi uporabnika. Kakovost pitne vode ni bila znana za okoli 7 % prebivalcev Slovenije; to so sistemi, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (npr. lastni viri pitne vode, kapnice), ali iz drugih razlogov niso bili zajeti v monitoring (npr. nepopoln zajem). V mestih se praviloma vsi prebivalci oskrbujejo s pitno vodo, pri kateri se izvaja monitoring. Dostopnost do varne pitne vode se je v obdobju 2004 – 2013 nekoliko izboljšala.
Definicija
Kazalec predstavlja število in odstotni delež prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki so bila vključena v monitoring pitne vode v obdobju 2004-2013 ter število in delež prebivalcev, pri katerih se monitoring pitne vode ni izvajal, za leto 2013 po statističnih regijah.
Sistem za oskrbo s pitno vodo predstavlja oskrbovalno območje ali pa se deli na več oskrbovalnih območij. Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. Pravilnik o pitni vodi (2004), v Prilogi II, Tabela B1, grupira oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na število prebivalcev na oskrbovalnem območju; v kazalcu jih deloma združujemo v mala, srednja in velika oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50-1000, 1001-10.000 in >10.000 prebivalcev.
Grafi
IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2012; NLZOH, 2014
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 50-500 | št. | 119622 | 120712 | 115467 | 115692 | 111761 | 110155 | 104785 | 103307 | 100230 | 99464 |
| 501-1.000 | št. | 60545 | 63495 | 63881 | 65618 | 73197 | 74009 | 79237 | 75845 | 78483 | 74297 |
| 1.001 - 5.000 | št. | 257466 | 249602 | 252175 | 249523 | 248623 | 236644 | 241403 | 231986 | 253814 | 258608 |
| 5.001 - 10.000 | št. | 237706 | 233540 | 229876 | 220533 | 236392 | 227033 | 218627 | 358774 | 220651 | 223251 |
| 10.001 - 20.000 | št. | 304223 | 334488 | 323988 | 334102 | 369044 | 381635 | 396784 | 306982 | 454777 | 454777 |
| 20.001 - 50.000 | št. | 431573 | 403647 | 431688 | 481406 | 373443 | 324145 | 324145 | 246601 | 321241 | 323921 |
| 50.001 - 100.000 | št. | 292000 | 292000 | 292000 | 241000 | 300494 | 353743 | 353774 | 406507 | 357657 | 357657 |
| > 100.000 | št. | 137000 | 137000 | 137000 | 137000 | 104600 | 104600 | 104600 | 104600 | 118700 | 118700 |
| brez nadzora | št. | 156869 | 166630 | 162441 | 174532 | 205075 | 230371 | 225906 | 217894 | 150709 | 148145 |
| 50-500 | % | 6 | 6 | 5.7 | 5.7 | 5.5 | 5.4 | 5.1 | 5 | 4.9 | 4.8 |
| 501-1.000 | % | 3 | 3.2 | 3.2 | 3.2 | 3.6 | 3.6 | 3.9 | 3.7 | 3.8 | 3.6 |
| 1.001 - 5.000 | % | 12.9 | 12.5 | 12.6 | 12.4 | 12.3 | 11.6 | 11.8 | 11.3 | 12.3 | 12.6 |
| 5.001 - 10.000 | % | 11.9 | 11.7 | 11.4 | 10.9 | 11.7 | 11.1 | 10.7 | 17.5 | 10.7 | 10.8 |
| 10.001 - 20.000 | % | 15.2 | 16.7 | 16.1 | 16.5 | 18.2 | 18.7 | 19.4 | 15 | 22.1 | 22.1 |
| 20.001 - 50.000 | % | 21.6 | 20.2 | 21.5 | 23.8 | 18.5 | 15.9 | 15.8 | 12 | 15.6 | 15.7 |
| 50.001 - 100.000 | % | 14.6 | 14.6 | 14.5 | 11.9 | 14.9 | 17.3 | 17.3 | 19.8 | 17.4 | 17.4 |
| > 100.000 | % | 6.9 | 6.8 | 6.8 | 6.8 | 5.2 | 5.1 | 5.1 | 5.1 | 5.8 | 5.8 |
| brez nadzora | % | 7.9 | 8.3 | 8.1 | 8.6 | 10.1 | 11.3 | 11 | 10.6 | 7.3 | 7.2 |
IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2012; NLZOH, 2014
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 50-500 | št. | 706 | 721 | 692 | 697 | 695 | 688 | 669 | 634 | 597 | 583 |
| 501-1.000 | št. | 85 | 90 | 90 | 91 | 102 | 102 | 113 | 108 | 111 | 105 |
| 1.001 - 5.000 | št. | 112 | 109 | 111 | 111 | 110 | 105 | 108 | 111 | 115 | 118 |
| 5.001 - 10.000 | št. | 32 | 32 | 32 | 31 | 33 | 33 | 32 | 33 | 32 | 32 |
| 10.001 - 20.000 | št. | 22 | 24 | 23 | 24 | 26 | 27 | 28 | 28 | 31 | 31 |
| 20.001 - 50.000 | št. | 15 | 14 | 15 | 16 | 13 | 12 | 12 | 11 | 11 | 11 |
| 50.001 - 100.000 | št. | 4 | 4 | 4 | 3 | 4 | 5 | 5 | 5 | 5 | 5 |
| > 100.000 | št. | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |
| SKUPAJ | št. | 977 | 995 | 968 | 974 | 984 | 973 | 968 | 931 | 903 | 886 |
NLZOH, 2014
| Slovenija | Pomurska | Podravska | Koroška | Savinjska | Zasavska | Spodnjeposavska | JV Slovenija | Notranjsko-kraška | Osrednjeslovenska | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| mala (50-1000) | % | 8.44 | 16.231 | 2.726 | 17.458 | 9.148 | 16.696 | 24.066 | 8.2 | 8 | 4.83 |
| srednja (1000-10.000) | % | 23.405 | 28.667 | 15.158 | 60.54 | 25.898 | 48.083 | 30.232 | 33.038 | 31.742 | 17.647 |
| velika (>10.000) | % | 60.96 | 43.743 | 79.199 | 0 | 47.711 | 29.884 | 42.958 | 56.252 | 57.056 | 72.812 |
| brez nadzora | % | 7.196 | 11.36 | 2.917 | 22.003 | 17.243 | 5.338 | 2.745 | 2.51 | 3 | 4.712 |
| Gorenjska | Goriška | Obalno-kraška | |||||||||
| mala (50-1000) | % | 9.573 | 18.08 | 2.048 | |||||||
| srednja (1000-10.000) | % | 26 | 27.74 | 0 | |||||||
| velika (>10.000) | % | 57.083 | 46.378 | 92.91 | |||||||
| brez nadzora | % | 7 | 7.802 | 5.042 |
ZZV MB, 2014
| NUMBER OF SUPPLY ZONES | NUMBER OF POPULATION | ||
|---|---|---|---|
| nedoločeno | Št. | 13 | 2055 |
| nepovršinska | Št. | 482 | 1273880 |
| površinska | Št. | 376 | 585010 |
| SKUPAJ | Št. | 886 | 1910675 |
| mešana | % | 2 | 3 |
| nedoločeno | % | 1 | 0 |
| nepovršinska | % | 54 | 67 |
| površinska | % | 42 | 31 |
| SKUPAJ | % | 100 | 100 |
Cilji
- Zagotoviti vsem prebivalcem Slovenije, vedno, povsod in v zadostnih količinah, dostop do varne pitne vode.
- Priključevati prebivalce, zlasti iz malih neurejenih sistemov, na večje, ki imajo ustrezno urejeno strokovno upravljanje in nadzor ali pa jih ustrezno po enakih načelih urediti, da se zagotovi varna pitna voda.
- Prebivalce, ki se oskrbujejo iz sistemov z manj kot 50 oseb, obvestiti, da se na teh sistemih ne izvaja Pravilnik o pitni vodi (ni monitoringa, ni nadzora) in jih poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi dejavniki ter jim posredovati priporočila za ravnanje.
- Izvajati monitoring na vseh sistemih in v celotnem obsegu parametrov (redne in občasne preskuse vzorcev).
Komentar
Po tipu surove vode delimo pitno vodo na površinsko in nepovršinsko. Površinske vode so celinske vode, tekoče ali stoječe (npr. reke, jezera) ter morje. Zaradi izpostavljenosti onesnaženju je kakovost površinskih vod vprašljiva. V higienskem smislu uvrščamo med površinske tudi tiste vode, v katerih je ugotovljena prisotnost mikro ali makroorganizmov, ali vode s spremembami lastnosti, ki so tesno povezane z atmosferskimi značilnostmi ali značilnostmi površine ali površinske vode. Take vode so v Sloveniji t.i. kraške vode, ki imajo le v omejeni stopnji sposobnosti samočiščenja. Ostale vode so nepovršinske (t.im. podzemna voda) (Pitna voda, NIJZ).
V letu 2013 je bilo 42,4 % (376) oskrbovalnih območij s površinsko vodo, ki so oskrbovala 30,6 % prebivalcev Slovenije (585.010) in 54,4 % (482) oskrbovalnih območij z nepovršinsko (podzemno) vodo, ki so oskrbovala 66,7 % prebivalcev Slovenije (1.273.880). Oskrbovalnih območij, za katere ni bilo podatka o tipu vode, je bilo 13 (1,5 %) in so oskrbovala 2.055 (0,1 %) prebivalcev. Okoli 2 % je bilo oskrbovalnih območij ter prebivalcev, ki so se oskrbovali z mešano pitno vodo (površinski in nepovršinski tip surove vode) (NLZOH, 2014).
Na oskrbovalnih območjih, ki so bila v letu 2013 vključena v monitoring pitne vode se je oskrbovalo okoli 93 % (oz.1.910.675) prebivalcev Slovenije. V obdobju 2004-2012 se je 7-11 % (okoli 151.000 - 230.000) ter v letu 2013 7 % oz. 148.145 prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov z manj kot 50 oseb, ali ki niso bili vključeni v monitoring zaradi nepopolnega zajema. V letu 2013 je bilo 71,8 % (1.478.306) prebivalcev vezanih na oskrbovalna območja, ki so oskrbovala več kot 5.000 ljudi (80 oskrbovalnih območij oz. 9 %) (NLZOH, 2014).
Iz Zbirk podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, ki jih je v obdobju 2004 - 2007 upravljal Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ), v obdobju 2008 - 2012 ZZV Maribor ter za leto 2013 NLZOH. je razvidno, da se je število vseh evidentiranih oskrbovalnih območij, ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev gibalo med 886 leta 2013 in 995 leta 2005; glede na leto 2004 so bile razlike minimalne, za 0,3-2 odstotka, razen v letu 2013 ko se je delež zmanjšal za skoraj 11 odstotkov. Nekoliko večje razlike so bile med posameznimi razredi. Razlike se pojavljajo zaradi izboljševanja evidence, ukinjanja malih oskrbovalnih območij in priključitev prebivalcev na večja, idr. Na velikih oskrbovalnih območjih (z več kot 10.000 ljudi) se oskrbujeta s pitno vodo skoraj dve tretjini (61 % oziroma 1255055 ljudi leta 2013) prebivalcev Slovenije; največji delež prebivalcev na velikih oskrbovalnih območjih je bil v Obalno-kraški (93 %), Podravski (79 %) in Osrednjeslovenski regiji (73 %) (nad povprečjem). Največ prebivalcev brez monitoringa - spremljanja kakovosti pitne vode je bilo v Koroški (22 %), Savinjski (17 %) in Pomurski regiji (11%) (NLZOH, 2014).
Kakovost pitne vode je praviloma ustrezna na velikih sistemih. S stališča javnega zdravja so najbolj problematična najmanjša oskrbovalna območja, ki oskrbujejo s pitno vodo 50-500 ljudi, ker so v velikem deležu mikrobiološko onesnažena, zlasti fekalno, medtem, ko je o njihovi kemijski problematiki zelo malo podatkov – le za 5 % oskrbovalnih območij po zdravstvenih regijah v nekaterih letih, vsako leto drugih (2006-2010). Večina sistemov (leta 2013 okoli 600 sistemov oz. 66 %), ki oskrbuje po 50 - 500 ljudi je bila vključena v monitoring zaradi zahtev Pravilnika o pitni vodi (2004) oz. direktive EU o pitni vodi (1998). Večinoma ti sistemi ne ustrezajo zahtevam za pitno vodo in v skladu s predpisi ne zagotavljajo varne pitne vode (pomanjkljivo strokovno upravljanje, urejenost vodovarstvenih območij idr.). Potrebno jih je ustrezno urediti ali ukiniti ter priključiti prebivalce na večja oskrbovalna območja, ki imajo strokovno upravljanje (IVZ, 2005-2007; ZZV MB, 2008-2013; NLZOH, 2014).
Enako kot prejšnja leta, sta bili v letu 2013 v Sloveniji dve mesti z več kot 100.000 prebivalci, Ljubljana in Maribor. V obeh mestih živijo prebivalci na oskrbovalnih območjih, ki so vključena v monitoring pitne vode. Glede na podatke Statističnega urada RS z dne 6.5.2013 predstavljajo prebivalci v Ljubljani in Mariboru 19 % (oziroma 394.367) prebivalcev Slovenije. Če kot mestno okolje (urban environment) upoštevamo mesta z ≥ 100.000 prebivalci (Ljubljana in Maribor) ter štejemo za podeželje (rural environment) vsa ostala naselja, potem sledi, da se v Sloveniji prebivalci, ki živijo v mestnem okolju oskrbujejo s pitno vodo, ki je vključena v monitoring, ostalih 81 % (oziroma 1.664.453), ki živi na podeželju, pa se oskrbuje s pitno vodo, ki je bodisi pod nadzorom (okoli 91 % oziroma 1.516.308 prebivalcev) ali je brez nadzora (okoli 9 % oziroma 148.145 prebivalcev) (Prebivalstvo 2013 NIJZ, Zdravstveno podatkovni center po Statističnem uradu RS, NLZOH, 2014).
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji povzeti po: CEHAP za Slovenijo (2004), Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020, ki jo je sprejela Vlada RS (2011)., Operativni program oskrbe s pitno vodo (2006), Pravilnik o pitni vodi (2004 in spremembe)
Podatki o monitoringu pitne vode: Monitoring pitne vode: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana za leta 2004 do 2007, Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode za obdobje 2008-2013; (Vir: IVZ, 2005-2007; ZZV MB, 2008-2013; NLZOH, 2014).
Skrbnik podatkov: V obdobju 2004-2007 je upravljavec zbirke podatkov IVZ, v obdobju 2008-2012 ZZV Maribor, v letu 2013 pa NLZOH.
Datum zajema podatkov: julij 2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Zbirka podatkov se osvežuje in dopolnjuje sproti z rezultati preskusov odvzetih vzorcev v okviru državnega monitoringa, ostalo pa na začetku koledarskega leta. Od leta 2004 je strokovni in uradni nadzor ter zbiranje podatkov potekal glede na Pravilnik o pitni vodi in po programih monitoringa.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu oskrbovalnih območij in številu prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbujejo, so obdelani in prikazani v agregirani obliki, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in po statističnih regijah. Predstavljeni so v letnih poročilih o pitni vodi, objavljenih na spletni strani NIJZ. Zaradi lažje preglednosti so podatki za prikaz preračunani v odstotne deleže.
Informacija o kakovosti podatkov:
- Prednosti in slabosti:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni podatki, ki so del mednarodne izmenjave. Pravilnik o pitni vodi (2004) je usklajen z Direktivo Evropske Unije o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (1998). V skladu z zakonodajo se za potrebe preverjanja ali pitna voda izpolnjuje zahteve pravilnika, zlasti za skladnost, od leta 2004 dalje izvaja spremljanje (monitoring), ki je vezano na oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50 ali več ljudi. Zagotavlja ga Ministrstvo za zdravje. Skladnost mora biti zagotovljena na mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, npr. na pipi uporabnika.
Slabosti: Glede na zahteve pravilnika, v monitoring pitne vode niso bili zajeti sistemi, ki oskrbujejo manj kot 50 ljudi ter tudi sistemi, ki niso vključeni npr. zaradi še nepopolnega zajema. Poleg tega se monitoring ni v celoti izvajal na najmanjših oskrbovalnih območjih s 50-500 ljudi – občasni preskusi (kemijski parametri) v letih 2006-2010 približno na 5 % oskrbovalnih območij, vsako leto drugih. Po novem Pravilniku o pitni vodi, ki se nanaša na podatke za obdobje 2004–2013 se monitoring izvaja na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo s pitno vodo 50 ali več ljudi.
Za obdobje 2004-2007 je letno poročilo o monitoringu pitne vode pripravil in izdelal IVZ, za obdobje 2008-2012 ZZV Maribor, za leto 2013 pa NLZOH; ni kontinuitete prikazov v poročilih v omenjenih obdobjih.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije/scenariji niso izdelani.
- Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (nepopoln zajem)
Časovna primerljivost: 2 (Od leta 2014 vodi zbirko podatkov o kakovosti pitne vode NLZOH, pred tem ZZV Maribor (2008-2013) in pred tem IVZ RS.)
Prostorska primerljivost: 1
Izvorna baza podatkov o prebivalcih oz. vir: Prebivalstvo 2013 NIJZ, Zdravstveno podatkovni center po Statističnem uradu RS Skrbnik podatkov je: Statistični Urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2004-2013. Podatki se v zbirki zbirajo sproti in na letni ravni.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:
- CEHAPE, 2004. Children’s Environment and Health Action Plan for Europe. Declaration. Fourth Ministerial Conference on Environment and Health, Budapest, Hungary, 23–25 June 2004. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2004.
- Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Offi-cial Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54.
- Pitna voda, NIJZ http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=19. Pogosta vprašanja o pitni vodi. 4. Voda in onesnaženja: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=115&pi=5&_5_id=410&_5_PageIndex=1&_5_groupId=245&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=115-5.0.#4
- IVZ, 2005. Hočevar Grom A et al. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
- IVZ, 2006. Hočevar Grom A. et al. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
- IVZ, 2007. Petrovič A. et al Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
- IVZ, 2008. K. Bitenc, I.Gale, A. Petrovič. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
- Pravilnik o pitni vodi (Ur l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09).
- Program monitoringa pitne vode. Inštitut za varovanje zdravja RS.
- Statistični urad RS, 2013. Število prebivalcev po občinah. Ljubljana.
- Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–.2020. Sprejela Vlada Republike Slovenije, s sklepom št. 02401-13/2010/5, z dne 1.12.2011.
- Vlada RS, 2006. Operativni program oskrbe s pitno vodo (Vlada RS; EVA: 2005-2511-0029), z dne 24.08.2006.
- ZZV MB, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008, ZZV Maribor.
- ZZV MB, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009, ZZV Maribor.
- ZZV MB, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010, ZZV Maribor.
- ZZV MB, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2011, ZZV Maribor.
- ZZV MB, 2013. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2012, ZZV Maribor.
- NLZOH, 2014. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2013, NLZOH.