KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Meritve vzorcev tal različnih rab kmetijskih zemljišč v obdobju 2015–2023 kažejo, da je fosforja (P) premalo v tleh ekstenzivnih sadovnjakov, oljčnikov in pašnikov, pod optimalno vsebnostjo v intenzivnih sadovnjakih, vinogradih in na travinju ter primerno na njivah. Nizka vsebnost fosforja je predvsem posledica naravne nizke vsebnosti tega hranila v tleh Slovenije ter spiranja. Vsebnosti kalija (K) so načeloma višje od P in odražajo boljšo naravno založenost tal Slovenije s K. Vsebnost talne organske snovi je dobra in primerljiva z drugimi državami podobnih klimatskih območij in (zelo) dobra glede na mediteranske države Evrope. Tla z zadostno organske snovi zagotavljajo številne pozitivne učinke, npr. boljši pridelek in manjše izpiranje hranil in onesnaževal v podtalnico. Kislost kmetijskih tal je nižja v intenzivnih sadovnjakih in najvišja v oljčnikih (naravna danost zemljišč ). Ohranjanje rodovitnosti tal je osnova trajnostne rabe kmetijskih zemljišč in tudi medgeneracijska odgovornost.


Kazalec vsebnost rastlinskih hranil v tleh predstavlja založenost kmetijskih zemljišč Slovenije z glavnima rastlinskima hraniloma fosforjem (P) in kalijem (K), ki ju spremljajta univerzalna kazalca kislost tal (pH) in vsebnost talne organske snovi (TOS).

Kazalec prikazuje vsebnost rastlinskih hranil za naslednje kategorije: ekstenzivni sadovnjak, njiva, oljčnik, pašnik, sadovnjak ter travnik.

Kazalec je povzetek statistične obdelave analitskih vrednosti parametrov merjenih v vzorcih tal.

Vrednosti so izražene v obliki srednjih vrednosti (mediane).


Grafi

Slika KM26-1: Vsebnost rastlinam dostopnega fosforja (P₂O₅) v tleh kmetijskih zemljišč v obdobju 2015–2023
Viri:

VIR: Preračuni KIS, 2023

Prikaži podatke
Povprečna vrednost–aritmetična sredina [mg P2O5/100 g tal] Srednja vrednost - mediana [mg P2O5/100 g tal] Minimalne vrednosti [mg P2O5/100 g tal] Maksimalne vrednosti [mg P2O5/100 g tal]
Ekstenzivni sadovnjak 12,20 3,40 0,60 98,30
Njiva 27,90 19,50 0,30 408,40
Oljčnik 9,70 7,20 1,40 37,20
Pašnik 11,30 3,50 0,40 106,40
Sadovnjak 18,90 11,50 0,30 118,30
Travnik 11,30 5,20 0,30 470,60
Vinograd 16 9,60 0,20 170,90
Slika KM26-2: Vsebnost rastlinam dostopnega kalija (K₂O) v tleh kmetijskih zemljišč v obdobju 2015–2023
Viri:

VIR: Preračuni KIS, 2023

Prikaži podatke
Povprečna vrednost–aritmetična sredina [mg K2O/100 g tal] Srednja vrednost - mediana [mg K2O/100 g tal] Minimalne vrednosti [mg K2O/100 g tal] Maksimalne vrednosti [mg K2O/100 g tal]
Ekstenzivni sadovnjak 25,20 19,30 10,50 79,20
Njiva 29,60 25,70 4,20 263,20
Oljčnik 27,10 26,90 12,60 58,30
Pašnik 26,90 22 4,60 75
Sadovnjak 26 21,50 7,10 95,50
Travnik 23,60 18,60 3,90 155
Vinograd 28,70 25,20 4,60 194,10
Slika KM26-3: Vsebnost talne organske snovi v tleh kmetijskih zemljišč v obdobju 2015–2023
Viri:

VIR: Preračuni KIS, 2023

Prikaži podatke
Povprečna vrednost–aritmetična sredina [%] Srednja vrednost - mediana [%] Minimalne vrednosti [%] Maksimalne vrednosti [%]
Ekstenzivni sadovnjak 6,80 5,60 2,60 14,30
Njiva 5,20 4,30 1,20 58,40
Oljčnik 3,10 2,60 1,80 8,90
Sadovnjak 4,10 3,80 1,70 10,90
Travnik 6,80 6,20 2,10 32,80
Vinograd 2,90 2,70 0,50 8,40
Slika KM26-4: Kislost zgornjih horizontov tal kmetijskih zemljišč - pH tal v obdobju 2015–2023
Viri:

VIR: Preračuni KIS, 2023

Prikaži podatke
Povprečna vrednost–aritmetična sredina [pH] Srednja vrednost - mediana [pH] Minimalne vrednosti [pH] Maksimalne vrednosti [pH]
Ekstenzivni sadovnjak 6,50 6,20 5,10 7,60
Njiva 6,50 6,40 4,80 8,20
Oljčnik 7,50 7,60 5,90 7,90
Sadovnjak 6,40 6,30 5,10 7,90
Travnik 6,30 6,20 4,80 8
Vinograd 6,90 7,10 5,20 8

Cilji

  • Trajnostna raba in upravljanje kmetijskih zemljišč - ohranjanje rodovitnosti tal ob pridelavi potrebnih količin hrane ter vračanje hranil z ustreznim gnojenjem.

Ohranjanje rodovitnosti tal kmetijskih zemljišč je določeno v Zakonu o kmetijskih zemljiščih, v podzakonskih aktih ter drugih zakonih. Ohranjanje kakovostnih kmetijskih tal je tudi ustavna kategorija. Le s hranili primerno založena tla omogočajo količino in ekonomsko smiselno pridelavo hrane in krme. Ohranjanje ustrezne količine hranil v tleh (=ohranjanje rodovitnosti tal) je osnova trajnostne rabe kmetijskih zemljišč in tudi medgeneracijska odgovornost.

Z vsakim pridelkom iz tal odvzamemo tudi rastlinska hranila. Da z vsakoletnimi odvzemi hranil preprečimo osiromašenje tal, njihovo zakisanje in s tem zmanjšano rodovitnost tal (t.j. degradacijo tal), je treba hranila vračati z gnojenjem. Slednje mora biti izvedeno v takšnih količinah in na okolju ustrezen način tako, da tla vsebujejo primerne/optimalne količine, kot so navedene v Smernicah za strokovno utemeljeno gnojenje (Mihelič in sod., 2010). Kljub temu se optimalne in dosegljive vsebnosti lahko razlikujejo.

Organska snov v tleh so živi organizmi in odmrli rastlinski in živalski ostanki. Poleg vira rastlinskih hranil ima še druge pomembne vplive. Pri mikrobiološki razgradnji organske snovi se tvorijo polisaharidi, ki delujejo v tleh kot cementni material (vezivo) in tako sodelujejo pri tvorbi strukturnih agregatov (dobra obstojnost strukture tal). Organska snov povečuje tudi kationsko izmenjevalno kapaciteto (manjše izpiranje hranil in onesnaževal v podtalnico), prav tako pa povečuje sposobnost tal za zadrževanje vode. Produkti razgradnje organske snovi so tudi kelati, ki se lahko povezujejo z mikroelementi in tako povečujejo njihovo topnost in mobilnost v tleh ter dostopnost rastlinam. Organska snov je tudi pomemben vir ogljika za številne talne organizme, ki so aktiven in zelo pomemben del tal. Za ohranjanje talne organske snovi moramo tlom dodajati hranila (mineralna in organska gnojila). Pomen organskega gnojenja je predvsem v ohranjanju oziroma obnavljanju humusa. Za biološko kmetovanje se priporoča od 3 do 4% organske snovi.

Vsebnosti P v vzorcih tal obdobja 2015–2023 so največkrat (pre)majhne v zgornjih slojih tal ekstenzivnih sadovnjakov (3,4), zelo majhne v tleh oljčnikov (7,2), travnikov (5,2) in pašnikov (3,5), so pod optimalnimi vrednostmi v sadovnjakih (11,5) in vinogradih (9,6) ter primerne na njivah (19,5 - vse vsebnosti so izražene v mg/100g zračno suhih tal). Nekatere (veliko) večje povprečne vrednosti (aritmetične sredine) nakazujejo na manjše število lokacij, ki so prebogato založena s P.

S K so primerno založena tla oljčnikov (26,9), travnikov (18,6) in pašnikov (22,0), povečane vsebnosti so na njivah (25,7) in vinogradih (25,2). Tudi pri K nekatere večje povprečne vrednosti nakazujejo na manjše število lokacij, ki so prebogato založena s K.

Vsebnost talne organske snovi (TOS) je primerna v tleh njiv (4,3 %), sadovnjakov (3,8 %), pričakovano dobra v tleh travinja (6,2 %) ter manjša v oljčnikih (2,6 %) in vinogradih (2,7 %) zaradi klimatskega območja in načina pridelave – intenzivnejše obdelave tal.

Kislost tal je manjša v sadovnjakih (6,3) ter travnikih (6,2) in zaradi karbonatnih tal najvišja v oljčnikih (7,6).

Rodovitnost tal zajema poleg kemijskih tudi fizikalne lastnosti tal. Iz analiz prikazanih v tem kazalcu je možno sklepati tudi na stanje nekaterih drugih parametrov tal. Tako je npr. možno iz vsebnosti organske snovi sklepati na vsebnost stabilnejših oblik dušika v tleh, strukturnost tal, poroznost in propustnost tal, zadrževalne in očiščevalne sposobnosti, odpornost na sušo ter druge fizikalne, kemijske in biotske lastnosti ter sposobnosti izvajanja ekosistemskih storitev tal. Vsebnost talne organske snovi je primerljiva z drugimi državami podobnih klimatskih območij in (zelo) dobra glede na mediteranske države Evrope (ESDAC, 2010).


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov

Podatki vzorcev tal, ki so bili analizirani v Centralnem laboratoriju Kmetijskega inštituta Slovenije v obdobju 2015–2023.  

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Statistična obdelava anonimiziranih rezultatov laboratorijskih analiz tal za štiri osnovne lastnosti tal, ki določajo rodovitnost kmetijskih zemljišč:

  • vsebnost rastlinam dostopnega fosforja izraženega kot P2O5/100 g zračno suhih tal,
  • vsebnost rastlinam dostopnega kalija izraženega kot K2O/100 g zračno suhih tal,
  • skupna vsebnost talne organske snovi v %, in
  • kislost tal (pH) merjen v kalijevem kloridu (KCl) ali v kalcijevem kloridu (CaCl2)

Vsi podatki se nanašajo na analitske vrednosti talnih vzorcev zgornjih slojev kmetijskih zemljišč v spodaj naštetih vrstah kmetijske rabe. Navedene so običajne globine vzorčenja tal pri različnih kmetijskih rabah:

  • rastlinjak (0–20 cm),
  • njiva (0–25 cm),
  • vinograd (0–20 cm),
  • sadovnjak (0–20 cm),
  • intenzivni sadovnjak (0–20 cm),
  • ekstenzivni sadovnjak (0–20 cm),
  • oljčnik (0–20 cm),
  • travnik (0–15 cm),
  • pašnik (0–15 cm).

Pri analizi velja omeniti njen delno omejen geografski obseg in število talnih vzorcev. Obdelani so podatki laboratorija Kmetijskega inštituta Slovenije. Žal v Sloveniji sistematično (še) ne zbiramo in ne obdelujemo podatkov lastnosti tal. Analitski podatki različnih talnih laboratorijev še vedno niso združeni in enotno obdelani. Deloma so rezultati meritev različnih laboratorijev tudi težko primerljivi zaradi ne povsem standardiziranih metod. Zaradi tega je onemogočen celovit in izčrpen pregled vsebnosti hranil in stanja kakovosti kmetijskih zemljišč. Kljub temu ocenjujemo, da izdelan kazalec omogoča vpogled v stanje hranil v kmetijskih tleh Slovenije. Omeniti moramo tudi, da iz statistične analize nismo odstranili osamelcev in smo tako minimalne ter maksimalne vrednosti upoštevali iz celotnega nabora analitskih rezultatov.

V naboru podatkov kislosti posamezne rabe so na voljo rezultati dveh analitskih metod: kislost merjena v CaCl2 in kislost merjena v KCl. Metodi praviloma dajeta zelo primerljive rezultate, a smo po podrobnem pregledu opazili odstopanja, ki so ponekod celo večja od 3. Takšne rezultate smo na istem vzorcu povprečili in tako pridobili en sam rezultat. Kjer je na istem vzorcu bila uporabljena samo ena izmed omenjenih metod, smo upoštevali le-to.

Kazalec predstavlja vsebnosti rastlinam dostopnega fosforja (P), kalija (K), talne organske snovi (TOS) in kislost tal v zgornjih horizontih kmetijskih zemljišč Slovenije v devetih različnih rabah za osemletno obdobje med 2015 in 2023. Vrednosti so izražene v obliki srednjih vrednosti (mediane).  

Kazalec prikazuje stanje v obdobju 2015–2023 in še ne nakazuje smeri razvoja. Trende bo možno prepoznati ob naslednji osvežitvi kazalca ob koncu naslednjega štiriletnega obdobja.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Vsebnost rastlinam dostopnega P

mg P2O5/100 g tal

Centralni laboratorij, KIS

2015–2023

Interni podatki

Dnevno

20.10.2023

Da

Vsebnost rastlinam dostopnega K

mg K2O/100 g tal

Centralni laboratorij, KIS

2015–2023

Interni podatki

Dnevno

20.10.2023

Da

Kislost tal

pH

Centralni laboratorij, KIS

2015–2023

Interni podatki

Dnevno

20.10.2023

Da

Talna organska snov

%

Centralni laboratorij, KIS

2015–2023

Interni podatki

Dnevno

20.10.2023

Da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1=uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 2

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

 

European Soil Data Centre (ESDAC), (2010) Soil organic carbon — European Environment Agency.
https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/soil-organic-carbon-1/assessment (20. 10. 2023)

Mihelič, R., Čop, J., Jakše, M., Štampar, F., Majer, D., Tojnko, S., Vršič, S., 2010. Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana. 

Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 42/97).


Related indicators