Kazalec predstavlja zaloge talnega organskega ogljika (Corg zaloga [t/ha] v tleh kmetijskih zemljišč do globine 30 cm. Kazalec prikazuje: povprečne zaloge Corg, ki so bile izračunane po formuli (Lefèvre idr. 2017) iz merjenih vrednosti v talnih vzorcih na reprezentativnih lokacijah v obravnavanih rabah tal kmetijskih zemljišč:

• 1100 - njiva
• 1160 - hmeljišče
• 1211 - vinograd
• 1221 - intenzivni sadovnjak
• 1222 - ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak
• 1300 - trajni travnik
• 1321 - barjanski travnik
• 1410- kmetijsko zemljišče v zaraščanju
• 1500 - drevesa in grmičevje

Čeprav vzorčenja na istih lokacijah niso bila ponovljena smo podatke razdelili v obdobja in jih predstavljamo kot povprečja na obravnavanih rabah zemljišč po obdobjih

• pred letom 2020,
• od 2020 dalje.

Zato so med-obdobne razlike indikativne (ne dokaz trenda). Ocena zalog Corg na kmetijskih zemljiščih je kazalec trajnostne rabe kmetijskih tal, zagotavljanja/vzdrževanja rodovitnosti in beleži prispevek kmetijstva k blaženju klimatskih sprememb.

Najvišje povprečje v celotnem naboru dosegajo barjanski travniki (1321) z 189,3 t/ha v obdobju od 2020 dalje (n=10). Ta vrednost potrjuje, da so organska tla ključna območja visokih zalog ogljika, pri čemer opozarjamo na omejeno velikost vzorca. Med rabami s stalno pokrovnostjo izstopajo trajni travniki (1300), kjer se povprečje z 99,2 t/ha (pred 2020; n=150) poveča na 128,5 t/ha (od 2020; n=48), kar pomeni približno +29 %. Visoke zaloge so tudi pri drevesih in grmičevju (1500), čeprav tu povprečje rahlo upade s 114,0 na 104,6 t/ha (–8,2 %; n=13 → 12), in pri hmeljiščih (1160), kjer za prejšnje obdobje podatkov ni, po 2020 pa je povprečje 116,2 t/ha (n=10).

V skupini trajnejše rabe z zmerno intenzivnostjo upravljanja se ekstenzivni oziroma travniški sadovnjaki (1222) dvignejo s 86,2 na 101,1 t/ha (n=20 → 11), kar kaže na prednosti stalne travne ruše in manjših talnih motenj v primerjavi z intenzivnimi sistemi. Zemljišča v zaraščanju (1410) imajo povprečja 96,5 in 88,4 t/ha (–8,4 %; n=15 v obeh obdobjih), kar je skladno s prehodno naravo rabe in heterogenim substratom. Pri bolj intenzivnih rabah so zaloge nižje: intenzivni sadovnjaki (1221) se povečajo z 82,7 na 93,6 t/ha (n=20 → 15), vinogradi (1211) pa se znižajo z 68,1 na 58,9 t/ha (–13,5 %; n=28 → 13). Njive (1100), kjer je vzorčenje najštevilčnejše (n=122 in 127), kažejo zmeren dvig s 103,1 na 113,3 t/ha (+9,9 %), kar lahko odraža širšo uvedbo konzervirajočih praks (pokrovni posevki, manj intenzivna obdelava) ali razliko v prostorski sestavi lokacij med obdobjema.

Ohranitvena (torej zmanjšana oz. minimalna) obdelava tal in/ali večji vnos organske snovi v tla vodi v večjo akumulacijo Corg v tleh in posledično zmanjševanje količine CO2 v ozračju, kar srednje in dolgoročno prispeva k blaženju podnebnih sprememb.

Prizadevamo si, da bodo ukrepi skupne kmetijske politike usmerjeni v pospeševanje trajnostnih kmetijskih praks in s tem boljše varovanje okolja ter večji prispevek kmetijstva k blaženju podnebnih sprememb.

Ključne ugotovitve:

• Barjanski travniki (1321) imajo daleč največje zaloge organskega ogljika (~189 t/ha), a zaradi majhnega vzorca je potrebna previdna interpretacija in nujno nadaljnje spremljanje.
• Vinogradi (1211) in intenzivni sadovnjaki (1221) ostajajo med rabami z najnižjimi zalogami (59–94 t/ha), skladno z vplivi intenzivnejšega upravljanja in pogostejše obdelave tal.
• Njive (1100) so v srednjem razponu (okrog 103–113 t/ha), a rezultati po letu 2020 nakazujejo rahel porast,
• Glede na visok numerus podatkov lahko z večjo zanesljivostjo sklepamo na časovne razlike pri njivah in trajnih travnikih. Tako pri njivah kot pri trajnih travnikih se zaloge ogljika povečujejo. POZOR: Časovne razlike med obdobji so večinoma majhne in indikativne, saj vzorčenja niso ponovljena na istih lokacijah!