KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zdravje ljudi in ekosistemov
  3. Izpostavljenost prebivalcev ozonu

[ZD29] Izpostavljenost prebivalcev ozonu
Impacts

Ključno sporočilo
Bad

V obdobju 2003-2024 so bili najbolj izpostavljeni ozonu prebivalci Primorske, saj sta merilni mesti v Kopru in Novi Gorici Grčna poleti zaznali najvišje koncentracije ozona v zunanjem zraku. Med posameznimi leti opazovanega obdobja so se pojavljale razlike v stopnji izpostavljenosti, ki so posledica meteoroloških pogojev v topli polovici leta in ostalih regionalnih značilnosti.

Kazalec spremlja izpostavljenost prebivalstva ozonu na podlagi izračuna SOMO35, ki je merilo za kumulativno letno izpostavljenost prebivalcev troposferskemu (prizemnemu) ozonu.

Kratkoročna (nekaj ur ali dni) ali dolgoročna (več mesecev ali let) izpostavljenost ljudi ozonu lahko povzroči številne škodljive strukturne, funkcionalne in biokemijske spremembe v dihalnem sistemu, ki so povezane z zmanjšanjem pljučne funkcije, povečanjem odzivnosti dihal, oslabitvijo obrambnega mehanizma dihal in poslabšanjem astme. Novejše raziskave so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, med drugim vplive na delovanje srca, razvoj ateroskleroze, zaradi učinka kopičenja pa tudi vpliv na večjo obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal in srčno žilnih bolezni.

Zaradi negativnega vpliva ozona tako na okolje kot na zdravje ljudi, problematiko ozona z vidika obremenjevanja okolja obravnava zakonodaja EU, priporočila za zdravje ljudi pa podaja Svetovna zdravstvena organizacija. Ta za zaščito zdravja ljudi priporoča največjo dnevno 8-urno srednjo vrednost - 100 µg/m3. Iz praktičnih razlogov se za oceno izpostavljenosti in vplivov ozona na zdravje priporoča upoštevanje mejne koncentracije ozona pri 70 µg/m3 ali t.i. kazalec izpostavljenosti SOMO35 (Sum of Ozone Means Over 35 ppb).

Grafi

Slika ZD29-1: Izpostavljenost prebivalstva ozonu na podlagi kazalca SOMO35 (v µg/m3.d), Slovenija, drseca 3-letna povprecja v obdobju 2003-2024
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje, 2024; preracuni NIJZ, 2025 (14/05/2025)

Opomba:

Meritve na merilnih mestih v Hrastniku in Trbovljah so ukinjene, zato podatkov za te merilne mesto ne prikazujemo več. V juniju 2020 so se na novo začele meritve na merilnem mestu Novo mesto, podatke za to merilno mesto prikazujemo od leta 2021 (kot prvo triletno povprečje 2020-2023). Merilno mesto v Mariboru je bila v letu 2016 preseljeno na drugo lokacijo. Za to merilno mesto so prikazana drseča triletna povprečja od leta 2018.

Prikaži podatke
Ljubljana Bežigrad [micro g/m3.d] Celje bolnica [micro g/m3.d] Novo mesto [micro g/m3.d] Nova Gorica Grcna [micro g/m3.d] Koper [micro g/m3.d] Maribor Vrbanski plato [micro g/m3.d] Zagorje [micro g/m3.d] Iskrba [micro g/m3.d] Otlica [micro g/m3.d] Murska Sobota Rakican [micro g/m3.d] Krvavec [micro g/m3.d]
2006 5984,18 5494,70 7179,04 1951 3113 8210 6075 13363
2007 6326,30 5978,68 7255,57 2259 3411 8588 6248 13579
2008 6266,69 5561,71 6630,75 2358 2926 8199 11722 5863 13192
2009 5766,05 4944,48 5871,81 8163,76 2308 2321 7612 10452 5483 12776
2010 5093,97 4640,35 5478,84 8313,60 2197 2212 7180 9561 5187 12592
2011 5352,91 5249,25 6663,45 8763,06 1912 3099 6815 9960 6027 12831
2012 5932,61 6101,38 7792,33 9276,94 2070 3998 7113 10434 6806 13257
2013 6401,32 6262,53 8378,77 9651,51 1977 4423 6943 9817 7135 13756
2014 5434,51 5420,02 7295,36 9095,71 2779 3813 6845 8845 5980 13197
2015 5158,79 4788,97 7034,65 8840,90 3654 6213 8101 4997 12491
2016 4613,66 4343,29 6494,58 8333,67 3220 5849 8184 4670 11366
2017 5739,62 4967,01 7096,99 8551 3721 6880 8880 5525 11787
2018 5699,33 5059,67 6791,33 8347,67 6167,33 3372 6905 9166 6668 11733
2019 5915,67 5472 7139,33 8343,33 6444,67 3634 7484 9870 7011 12197
2020 4909 4910 6792 7666 5772 3093 5704 8997 6411 10859
2021 5067 4620 6587 7285 5124 3119 5247 8649 5067 10318
2022 4760 4703 7187 7556 4920 3470 5017 9082 4912 10210
2023 5315 4854 5179 7491 8297 5130 3818 5966 10189 5067 11182
2024 5146 4898 4837 7277 8490 5111 4045 6327 10375 5634 11272
Slika ZD29-2: Izpostavljenost prebivalstva ozonu na podlagi kazalca SOMO35 (v µ/m3.d), po tipih merilnih mest, Slovenija ,drseca 3-letna povprecja v obdobju 2003-2024
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje, 2024; preracuni NIJZ, 2025 (14/05/2025)

Opomba:

SIP: primorsko območje, SIC: celinsko območje.

Merilna mesta SIP: Nova Gorica Grčna in Koper (mestno ozadje SIP); Otlica (podeželsko ozadje SIP).

Merilna mesta SIC: Ljubljana Bežigrad, Celje bolnica, Novo mesto, Maribor Vrbanski plato (mestno ozadje SIC); Zagorje (mestno-prometni tip SIC); Murska Sobota Rakičan (kmetijsko-podeželski tip SIC); Iskrba (podeželsko ozadje SIC).

Merilno mesto Krvavec: samostojna kategorija.

Prikaži podatke
Mestno ozadje obmocja SIC [micro g/m3.d] Ljubljana Bežigrad [micro g/m3.d] Celje [micro g/m3.d] Novo Mesto [micro g/m3.d] Mestno ozadje obmocja SIP [micro g/m3.d] Nova Gorica Grcna [micro g/m3.d] Koper [micro g/m3.d] Mestno-prometni tip obmocja SIC [micro g/m3.d] Zagorje [micro g/m3.d] Kmetijsko-podeželski tip obmocja SIC [micro g/m3.d] Murska Sobota Rakican [micro g/m3.d] Podeželsko - naravno ozadje SIC [micro g/m3.d] Iskrba [micro g/m3.d] Podeželsko - naravno ozadje SIP [micro g/m3.d] Otlica [micro g/m3.d] Krvavec [micro g/m3.d]
2005 6559,90 6644,89 6474,90 8382,45 8382,45 3827,64 3827,64 7447,83 7447,83 8403,79 8403,79 13896,77
2006 5739,44 5984,18 5494,70 7179,04 7179,04 3113,37 3113,37 6075 6075,03 8210 8210,13 13362,75
2007 6152,49 6326,30 5978,68 7256 7255,57 3410,58 3410,58 6248 6248,22 8588 8588,15 13578,62
2008 5914,20 6266,69 5561,71 6631 6630,75 2925,79 2925,79 5863 5863,18 8199 8198,64 11722 11721,86 13191,79
2009 5355,26 5766,05 4944,48 7017,79 5871,81 8163,76 2321,31 2321,31 5482,87 5482,87 7612,23 7612,23 10452,21 10452,21 12776,46
2010 4867,16 5093,97 4640,35 6896,22 5478,84 8313,60 2212,18 2212,18 5187,44 5187,44 7179,69 7179,69 9560,73 9560,73 12591,53
2011 5301,08 5352,91 5249,25 7713,26 6663,45 8763,06 3098,52 3098,52 6027,19 6027,19 6815,29 6815,29 9960,29 9960,29 12830,91
2012 6017,00 5932,61 6101,38 8534,63 7792,33 9276,94 3998,17 3998,17 6806,39 6806,39 7112,86 7112,86 10434,39 10434,39 13256,79
2013 6331,93 6401,32 6262,53 9015,14 8378,77 9651,51 4423,42 4423,42 7134,72 7134,72 6942,75 6942,75 9816,88 9816,88 13755,95
2014 5427,27 5434,51 5420,02 8195,53 7295,36 9095,71 3813,47 3813,47 5980,13 5980,13 6844,88 6844,88 8844,66 8844,66 13196,85
2015 4973,88 5158,79 4788,97 7937,78 7034,65 8840,90 3653,77 3653,77 4997,11 4997,11 6213,17 6213,17 8100,82 8100,82 12491,24
2016 4478,47 4613,66 4343,29 7414,12 6494,58 8333,67 3220,30 3220,30 4669,94 4669,94 5848,58 5848,58 8183,82 8183,82 11365,95
2017 5353,32 5739,62 4967,01 7824,00 7096,99 8551 3721,13 3721,13 5524,91 5524,91 6880,45 6880,45 8879,94 8879,94 11787
2018 5642,11 5699 5060 7570 6791 8348 3372 3372 6668 6668 6905 6905 9166 9166 11733
2019 5944,11 5916 5472 7741 7139 8343 3634 3634 7011 7011 7484 7484 9870 9870 12197
2020 5196,89 4909 4910 7229 6792 7666 3093 3093 6411 6411 5704 5704 8997 8997 10859
2021 4937,22 5067 4620 6936 6587 7285 3119 3119 5067 5067 5247 5247 8649 8649 10318
2022 4794,33 4760 4703 7372 7187 7556 3470 3470 4912 4912 5017 5017 9082 9082 10210
2023 5119,38 5315 4854 5179 7893,94 7491 8297 3818 3818 5067 5067 5966 5966 10189 10189 11182
2024 4998,09 5146 4898 4837 7883,33 7277 8490 4045 4045 5634 5634 6327 6327 10375 10375 11272
Slika ZD29-3: Primerjava izpostavljenosti prebivalstva ozonu na podlagi kazalca SOMO35 (v µg/m3.d) v 41 evropskih državah in EU-27, 2011-2022
Viri:

European air quality maps for 2022. Eionet Report - ETC HE Report 2024/4. (19/09/2025)

Opomba:

SOMO35  je izražen kot populacijsko uravnotežena koncentracija v skladu z metodologijo, opisano v ETC HE Report 2024/4 (EEA, 2024) in tam navedenimi referencami, in ne samo na osnovi rezultatov meritev na merilnih mestih za spremljanje kakovosti zraka.

Prikaži podatke
2011 [micro g/m3.d] 2012 [micro g/m3.d] 2013 [micro g/m3.d] 2014 [micro g/m3.d] 2015 [micro g/m3.d] 2016 [micro g/m3.d] 2017 [micro g/m3.d] 2018 [micro g/m3.d] 2019 [micro g/m3.d] 2020 [micro g/m3.d] 2021 [micro g/m3.d] 2022 [micro g/m3.d]
Avstrija 5452 5419 5389 4423 6170 4522 5311 6731 5802 4584 4599 5482
Belgija 2714 2050 2520 2297 2790 2203 2553 4298 3336 3798 2229 4052
Bolgarija 5215 5960 4082 2519 4180 3347 3938 3765 3515 2967 2668 2934
Hrvaška 7143 5989 4503 6240 4996 7110 6342 6191 4775 5232 6104
Ciper 8773 8369 7900 5426 6390 5612 6029 6844 5653 6300 8182 6664
Ceška 4743 4806 4266 3822 5560 4353 4307 6946 5400 4252 3651 5045
Danska 2752 2662 2749 2611 2200 2293 1711 3866 3477 2284 2106 2535
Estonija 2516 2310 2545 1991 1780 1949 1462 2793 2739 1469 1849 1840
Finska 2052 1650 2011 1615 1360 1510 1153 2351 2297 1362 1597 1754
Francija 4439 3635 4098 3786 4250 3420 3809 5274 4791 4274 3302 4916
Nemcija 3668 3357 3506 3287 4300 3368 3182 5674 4612 4194 2949 4808
Grcija 9182 9378 8532 5926 6910 6871 4858 7157 7094 6181 7660 6313
Madžarska 5828 6342 4604 3620 5550 3952 5010 5892 4473 4044 4665 5314
Irska 1353 1479 2043 868 860 1323 1418 2556 2125 1911 1866 2148
Italija 7532 7328 6576 5569 6860 6058 7405 6490 6659 6059 6149 6910
Latvija 2708 3103 2614 2213 2560 2773 1557 2732 2552 1700 1853 2150
Litva 3131 3358 2703 2457 2800 2456 1417 3096 3222 2044 2404 2225
Luksemburg 3527 2561 3167 2872 3460 2211 3001 4604 3808 4272 2380 4406
Malta 7127 8022 7403 6946 5790 5985 6174 5498 5872 6590 6649 6599
Nizozemska 2283 1949 2410 2244 2680 2428 2281 3620 3331 3426 2312 3486
Poljska 4065 4045 3792 3425 4530 3699 3111 5095 4390 3216 3309 3851
Portugalska 4552 4240 5091 3519 3990 4074 3914 4672 3332 3585 3473 4155
Romunija 3276 3967 2221 1842 2950 2485 3885 3683 3222 2955 3001 3639
Slovaška 6051 6103 5116 4344 5460 4232 4861 6129 4778 3867 3970 4905
Slovenija 7062 7092 6540 5086 6650 5007 7035 6494 5758 5011 5450 6296
Španija 5858 5850 5895 5436 5820 5212 5600 5841 5816 4525 4688 5082
Švedska 2628 2233 2317 2318 2080 1819 1641 3465 3148 2182 1976 2289
Velika Britanija 1471 1183 1606 1337 1290 1161 1218 2307 1892 2300
Albanija 7769 8760 7179 4376 7220 5475 6898 5601 5727 5679 6635 5177
Andora 7891 8058 7303 6692 6050 4423 5182 6593 7536 2813 2496 3656
BIH 5702 7322 5670 3852 6050 4409 6967 5218 7062 4045 5152 6085
Islandija 1094 1242 1473 218 260 499 782 1999 1662 1582 1924 1981
Kosovo 5691 3149 6130 4769 4930 3922 4086 3900 4932 4572
Lihtenštajn 5128 5132 5221 4360 5800 4945 5045 7045 5719 4971 4355 5779
Monako 8354 6979 7795 7112 8020 7186 8223 7686 6930 6445 6917 8042
Crna Gora 6970 8584 6674 4012 6790 5269 6787 5630 6017 4360 5665 5027
Severna Makedonija 7110 8472 6326 3215 6200 4434 4248 3533 4038 4345 4248 3936
Norveška 2395 2128 2443 2113 1760 1502 1448 3128 2709 2041 1677 2242
San Marino 6048 5067 5949 7180 5667 7192 6700 5956 5387 5303 5578
Srbija 5793 6844 4505 2668 5280 3508 4293 3500 5727 3098 4693 5097
Švica 5435 4990 4919 4417 6170 4842 5281 7214 5847 5388 4154 6139
EU-28/*EU-27 3507 4250 3547 3838 4970 4454 3945 3794 4793

Cilji

  • Zagotoviti redno spremljanje izpostavljenosti ljudi ozonu z namenom ustreznega in pravočasnega ukrepanja;
  • sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi;
  • zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi;
  • zagotovitev pravočasnih in potrebnih informacij, kako naj ljudje ravnajo v času povišanih koncentracij ozona;
  • preprečevanje bolezni, z izboljšanjem kakovosti zunanjega zraka in zraka v zaprtih prostorih.

Svetovna zdravstvena organizacija za zaščito zdravja ljudi priporoča kot največjo dnevno 8-urno srednjo vrednost za ozon 100 µg /m3.

Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo za ozon določa doseganje naslednjih standardov za varovanje zdravja ljudi:

  • Ciljna vrednost: največja dnevna 8-urna srednja vrednost − 120 µg/m3 − ne sme biti presežena več kot 25 dni v koledarskem letu izračunano kot povprečje zadnjih treh let.
  • Dolgoročni cilj: največja dnevna 8-urna srednja vrednost v koledarskem letu − 120 µg/m3 − ne sme biti presežena.
  • Opozorilna urna vrednost:  180 µg/m3.
  • Alarmna urna vrednost: 240 µg/m3.

Decembra 2024 je začela veljati nova Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, s katero se bodo mejne vrednosti ključnih onesnaževal postopoma približevale ciljnim vrednostim, ki so navedene v Smernicah Svetovne zdravstvene organizacije.

Slovenija se uvršča med države, kjer se zlasti v poletnih mesecih redno pojavljajo višje koncentracije troposferskega ozona (EEA, 2024). Glede obremenjenosti zunanjega zraka z ozonom v Sloveniji najbolj izstopa Primorska (območje SIP), predvsem njen obalni del.

Kratkoročna (nekaj ur ali dni) ali dolgoročna (več mesecev ali let) izpostavljenost ljudi ozonu lahko povzroči številne škodljive strukturne, funkcionalne in biokemijske spremembe v dihalnem sistemu, ki so povezane z zmanjšanjem pljučne funkcije, povečanjem odzivnosti dihal, oslabitvijo obrambnega mehanizma dihal in poslabšanjem astme (WHO, 2021). Novejše raziskave so pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, med drugim vplive na delovanje srca, razvoj ateroskleroze, zaradi učinka kopičenja pa tudi vpliv na večjo obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal in srčno žilnih bolezni (WHO, 2013; WHO, 2008).

Raziskave o vplivih ozona na zdravje (študije časovnih vrst) so pokazale 1-2 % povečanje dnevne umrljivosti zaradi izpostavljenosti ozonu pri koncentracijah ozona nad 70 µg/m3, z naraščanjem koncentracije nad to vrednostjo pa so vplivi na zdravje vse bolj številni in hudi. Pri nižjih koncentracijah ozona je določitev obsega vplivov na zdravje zelo nezanesljiva, ravno tako na nivoju populacije ni možno določiti zanesljive vrednosti praga za vplive ozona na zdravje (na primer na umrljivost) (WHO, 2013). Zato se iz praktičnih razlogov za oceno izpostavljenosti in vplivov ozona na zdravje upošteva preseganje koncentracije ozona nad 70 µg/m3, računano kot največja dnevna 8-urna drseča srednja koncentracija ozona. Preseganje koncentracije ozona nad 70 µg/m3 (ali 35 ppb) za vsak dan v obdobju enega leta je t.i. kazalec izpostavljenosti SOMO35 (Sum of Ozone Means Over 35 ppb) (UNECE, 2004). Za kazalec SOMO35  ne obstajajo oziroma niso definirane mejne, t.j. dopustne vrednosti, temveč predstavlja kazalec kumulativno letno izpostavljenost ozonu in je izhodišče za kvantifikacijo vplivov ozona na zdravje za določene zdravstvene izide po metodologiji WHO (WHO, 2008).

Vrednost kazalca je odvisna od meteoroloških in naravnih pogojev (nastanka ozona pri fotokemičnih reakcijah v atmosferi), od regionalnih značilnosti in reprezentativnosti lokacije merilnega mesta, kjer se izvajajo meritve, od razpoložljivosti podatkov. Zato je smiseln prikaz drsečih 3-letnih povprečij vrednosti kazalca po značilnostih lokacije oziroma območja (Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Ur. l. RS št. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO) in tipih merilnih mest (Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur. list RS, št. 55/11, 6/15, 5/17 in 44/22 – ZVO-2). Tako zglajene vrednosti kazalca SOMO35 v obdobju 2003–2024 so prikazane na slikah ZD29-1 in ZD29-2.

Slika ZD29-1 kaže vrednosti kazalca SOMO35 na merilnih mestih v okviru državne mreže za spremljanje kakovosti zraka v Sloveniji. Najvišje vrednosti kazaleca SOMO35 so bile v obdobju 2003-2024 izračunane na Krvavcu, kjer so sicer zaradi višje lege in ostalih posebnosti lokacije koncentracije ozona tudi sicer med najvišjimi. Višje vrednosti kazalca SOMO35 so bile izračunane tudi na merilnem mestu Otlica, ki predstavlja merilno mesto na višji legi z značilnostmi podeželskega ozadja primorskega območja (območje SIP). Obe omenjeni merilni mesti sta na območju, ki je relativno redko poseljena, zato z vidika ocene in spremljanja potencialne izpostavljenosti ljudi nista merodajni, sta pa pomembni za spremljanje naravnega ozadja ozona.

Med merilnimi mestii v mestnem okolju, kjer živi (in je potencialno izpostavljenih) največ ljudi, so bile najvišje vrednosti kazalca izračunane na merilnih mestih Nova Gorica Grčna in Koper. Najvišja vrednost kazaleca SOMO35 v obdobju 2003-2024 je bila izračunana v Novi Gorici v letu 2003, ko je znašala 11.343 µg/m3.d. Po letu 2007, ko so se pričele redne meritve izvajati tudi na merilnem mestu Koper, pa so bile najvišje vrednosti kazalca izračunane v Kopru. Na tem merilnem mestu je bila v obdobju 2007–2024 najvišja vrednost kazalca SOMO35 izračunana v letu 2012 in sicer 9.968 µg/m3.d.

Slika ZD29-2 kaže vrednosti kazalca SOMO35 glede na tip merilnega mesta oziroma ozadja. Pri tem so bila merilna mesta razvrščena po naslednji shemi:

  • Primorsko območje ali območje SIP: merilna mesta Nova Gorica Grčna in Koper (mestno ozadje-SIP) in Otlica (podeželsko ozadje SIP);
  • Celinsko območje ali območje SIC: merilna mesta Ljubljana Bežigrad, Celje bolnica, Novo mesto in Maribor Vrbanski plato (mestno ozadje-SIC), Zagorje (mestno-prometni tip-SIC), Murska Sobota Rakičan (kmetijsko-podeželski tip-SIC) in Iskrba (podeželsko ozadje SIC).

Slika ZD29-2 kaže, da so ozonu najboljizpostavljeni prebivalci mestnega okolja primorskega območja oziroma območja SIP (merilni mesti Koper in Nova Gorica Grčna). Na območju SIC je bila vrednost kazalca SOMO35 največja v kmetijsko-podeželskem okolju (merilno mesto Murska Sobota-Rakičan), sledijo merilne mesta mestnega ozadja SIC (Ljubljana Bežigrad, Celje bolnica, Maribor Vrbanski plato, Novo mesto) in merilno mesto mestno-prometnega ozadja območja SIC (Zagorje).

Primerjava izpostavljenosti prebivalcev v 41 evropskih državah in EU-27, slika ZD29-3, kaže, da so vrednosti kazalca SOMO35 večje v državah južne in jugovzhodne Evrope v primerjavi z državami na severu. Višje ravni ozona se  pogosteje pojavljajo tudi  v  goratih predelih južno od 50 stopinj geografske širine. Za leto 2022 je ocenjeno, da približno 18 % obravnavanega evropskega prebivalstva (vključno s Turčijo) in približno 17 % prebivalstva EU-27 živi na območjih, kjer so vrednosti kazaleca SOMO35 večje od 6000 µg/m3.d., zlasti v Turčiji, Italiji, Španiji in Portugalski, v večjem delu balkanskih držav in na velikem območju Francije. V obdobju 2005–2022 ni opaziti trenda vrednosti kazalca SOMO35 zaradi medletne variabilnosti. (EEA, 2024).

Vrednosti kazalca SOMO35 v območju med 6.000 in 8.000 µg/m3.d. so približno primerljive z 93,2 percentilom največjega dnevnega 8-urnega povprečja, ki znaša 120 µg/m3. Ta primerjava dopušča nekoliko arbitrarno izbiro »praga« vrednosti kazalca pri 6.000 µg/m3.d. in sicer bolj za namen opisa opazovanih porazdelitev vrednosti kazalecov SOMO35  v prostorskem in časovnem kontekstu, kakor za vrednotenje dejanske izpostavljenosti. (EEA, 2024).

Metodologija

Cilji povzeti po: Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, WHO Global air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide, dioxide and carbon monoxide, Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka, UN Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development, WHO Global strategy on health, environment and climate change: the transformation needed to improve lives and wellbeing sustainably through healthy environments, Direktiva (EU) 2024/2881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Kazalec temelji na zbiranju podatkov o največjih dnevnih 8-urnih drsečih srednjih koncentracijah ozona v posameznem letu, pri čemer so zajeti samo podatki, ki so validirani v skladu s 75 % pravilom (to pomeni 75 % izplen podatkov).

Za izračun izpostavljenosti ozonu so bila upoštevana naslednja merilna mesta:

  • mestno ozadje primorskega območja SIP: Nova Gorica Grčna in Koper (merilno mesto je v DMKZ vključeno od leta 2007);
  • podeželskega ozadja primorskega območja SIP: Otlica (merilno mesto je vključeno v DMKZ od leta 2006);
  • mestno ozadje celinskega območja SIC: Ljubljana Bežigrad, Celje bolnica, Novo Mesto in Maribor Vrbanski plato);
  • podeželsko ozadje celinskega območja SIC: Iskrba;
  • mestno-prometni tip celinskega območja SIC: Zagorje;
  • kmetijsko-podeželski tip celinskega območja SIC: Murska Sobota Rakičan.

Za kazalec so bile upoštevane največje dnevne 8-urne drseče srednje koncentracije ozona v koledarskem letu in letna vsota preseganj teh koncentracij nad referenčno vrednostjo 70 mg/m3.

Podatki se v kazalcu osvežujejo letno.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Kazalec SOMO35 je izračunan za vsak dan v letu Ny kot preseganje največje dnevne 8-urne drseče srednje koncentracije ozona kot sledi v spodnji enačbi:

SOMO35=d=1d=NymaxA8d-70;0,0×NyNz
                 

kjer je A8d  največje 8-urno drseče povprečje koncentracije ozona na dan d, v letu s številom dni Ny(y = 365 ali 366), max je funkcija, ki v izračunu upošteva le vrednosti A8d nad 70 µg/m3, NZ je število veljavnih dni v letu.

Pri izračunu je upoštevano število veljavnih dni v letu oziroma korekcija kazaleca SOMO35, če zaradi napak meritev oziroma drugih razlogov niso zajeti vsi dnevi v letu oziroma kadar največje dnevne 8-urne srednje koncentracije niso na voljo, pri čemer mora biti v koledarskem letu najmanj 75 % veljavnih dni oziroma NZ>273, manjkajoči dnevi pa ne smejo biti skoncentrirani v isti sezoni - ETC HE Report 2024/4 (EEA, 2024).

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Drseča 3-letna povprečja vrednosti kazalca SOMO35 (µg/m3.d), Slovenija

µg/m3.d

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje, 2024; preračuni NIJZ, 2025

2003-2024

Aprila za preteklo leto

Letno

14.5.2025

da

Drseča 3-letna povprečja vrednosti kazalca SOMO35 (µg/m3.d), po tipih merilnih mest, Slovenija

 µg/m3.d Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje, 2024; preračuni NIJZ, 2025 2003-2024 Aprila za preteklo leto Letno 14.5.2025 da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 2

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

             
Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: kazalec je predstavljen za obdobje 2011-2022.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Kazalec se določa na osnovi meritev ozona (opisano zgoraj) na merilnih mestih ruralnega ozadja (567 merilnih mest v letu 2022) in mestnega ter predmestnega ozadja (skupaj 1258 merilnih mest v letu 2022). Merilna mesta mestnega in predmestnega prometnega ozadja so izvzeta. Kazalec je izražen kot populacijsko uravnotežene koncentracije po metodologiji ETC/ACM s kombiniranjem koncentracijskih zemljevidov in gostote prebivalstva. Kazalec zajema 41 evropskih držav in EU-27. (EEA, 2024)

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Primerjava izpostavljenosti prebivalstva ozonu (na podlagi izračuna populacijsko uravnoteženih ravni kazalca SOMO35 (v µg/m3.d)) v 41 evropskih državah in EU-27

µg/m3.d

Eionet portal, ETC poročila, European air quality maps

https://www.eionet.europa.eu/@@search?SearchableText=air+quality+maps+

 

2011 -2022

Julija za preteklo leto

Letno

19.9.2025
Drugi viri in literatura

  1. European air quality maps. ETC HE Report 2024/4. Dostopno na: https://www.eionet.europa.eu/etcs/etc-he/products/etc-he-products/etc-he-reports/etc-he-report-2024-4-air-quality-maps-of-eea-member-and-cooperating-countries-for-2022-pm10-pm2-5-o3-no2-nox-and-bap-spatial-estimates-and-their-uncertainties
  2. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Ur. list RS, št. 55/11, 6/15, 5/17 in 44/22 – ZVO-2.
  3. UNECE, 2004. United Nations Economic Commission for Europe. Modelling and assessment of the health impact of particulate matter and ozone. UNECE Geneva.
  4. Uredba o kakovosti zunanjega zraka. Ur. list RS, št. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO-2.
  5. WHO, 2008. Joint WHO/Convention Task Force on the Health Aspects of Air Pollution. Health risks of ozone from long-range transboundary air pollution. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2008. Dostopno na https://www.who.int/europe/publications/i/item/9789289042895
  6. WHO, 2013. Health risks of air pollution in Europe-HRAPIE project. Recommendations for concentration-response functions for cost-benefit analysis of particulate matter, ozone and nitrogen dioxide. Regional Office for Europe, Copenhagen, Denmark.
  7. World Health Organization ‎2021‎. WHO global air quality guidelines: particulate matter (‎PM2.5 and PM10)‎, ozone, nitrogen dioxide, sulfur dioxide and carbon monoxide. Dostopno na: https://www.who.int/publications/i/item/9789240034228

Datum zadnje osvežitve
27.10.2025
Avtor(ji)

Bojana Bažec, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Mateja Gjerek, Agencija RS za okolje