Izpusti TGP v industriji so se leta 2024 v primerjavi z letom prej znižali za 1,7 %. Od leta 2019 dalje je v tem sektorju mogoče opaziti splošen trend zmanjševanja izpustov TGP. Izpusti v ETS podsektorju so se leta 2024 po petih zaporednih letih zmanjševanja povečali za 6,1 %. Nasprotno so se izpusti TGP v neETS podsektorju sektorja industrija v primerjavi z letom 2023 zmanjšali za 11,2 %. Delež izpustov TGP iz podsektorja ETS v sektorju industrija je leta 2024 znašal 59,5 %, delež neETS izpustov pa 40,5 %. 

Slovenski gozdovi so zastarani, sedanje razmerje razvojnih faz gozdov je neugodno, obnova gozdov poteka prepočasi oziroma površine v obnovo vpeljanih gozdov so premajhne, da bi lahko spremenili stanje neugodnega razmerja razvojnih faz gozda in tako zagotovili njegov trajnostni razvoj. Vloga gozdov kot ponora ogljika je s tem ogrožena.

Izpusti TGP zaradi gozdnih požarov v Sloveniji praviloma predstavljajo majhen delež izpustov v sektorju LULUCF, vendar so v posameznih letih zaradi večjih požarov lahko izrazito povečani. Največji izpusti v obdobju spremljanja so bili zabeleženi leta 2022, ko je na Goriškem Krasu pogorelo več kot 3.000 ha gozdnih površin. Zaradi višjih temperatur, pogostejših in izrazitejših suš ter vročinskih valov se lahko v prihodnje poveča tveganje za nastanek in širjenje gozdnih požarov, kar pomeni večjo negotovost pri emisijski bilanci ter možnost pogostejšega pojavljanja emisijskih vrhov.

Večina obnove slovenskih gozdov še vedno poteka po naravni poti, s katero zagotavljamo stabilnost bodočih gozdnih sestojev in se prilagajamo spreminjajočim se rastiščnim razmeram, ki so posledica podnebnih sprememb. Obnova s sadnjo sadik in setvijo semena (umetna obnova) le dopolnjuje naravno obnovo takrat, ko se pojavijo motnje pri naravni obnovi gozda, ko ni možnosti za naravno nasemenitev, ob nevarnostih razvoja erozijskih procesov na razgaljenih gozdnih površinah (npr. zaradi ujm prizadeti sestoji) ali ko želimo spremeniti obstoječo, neustrezno drevesno (vrstno) sestavo gozda.

Izpusti TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v splošnem kažejo padajoč trend. V letu 2024 so se izpusti zaradi krčitev gozdov glede na leto prej zmanjšali za 1,6 %, pri čemer sta približno dve tretjini teh izpustov posledica osnovanja kmetijskih zemljišč. Izpusti zaradi širjenja pozidanih in sorodnih zemljišč so se glede na leto prej zmanjšali za 3 %, pri čemer je največji delež (dobrih 76 %) prispevalo širjenje na kmetijska zemljišča.